Davčna obravnava znanstvenikov med raziskovanjem v tujini

Objavljamo zapisnik 6. seje Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (potekala je 5. aprila 2016), na kateri so med drugim obravnavali težave z obdavčitvijo raziskovalcev med delom v tujini. Na problem je pred nekaj meseci opozoril Marko Fonović v zapisu Kako Slovenija onemogoča podoktorsko izpopolnjevanje v tujini.

Ad 3. Davčna obravnava podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, mag. Mateja Vraničar Erman je predstavila obdavčitev podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov v tujini. Razložila je, da dohodninska zakonodaja v Sloveniji temelji na obdavčitvi vsega dohodka po načelu svetovnega dohodka. Ne glede na to bi plačila, ki so povezana z obdavčitvijo dohodkov, ki se pridobivajo z različnimi mednarodnimi aktivnostmi (napotitev delavcev, znanstvenikov v tujino, mednarodne štipendije) zahtevala posebno obravnavo, ki pa jo trenutno v slovenski zakonodaji ni. V primeru, da ima oseba status študenta in je kot študent napoten na raziskovalno delo v tujino ter prejema štipendijo, ki je tudi po vsebini štipendija, ta štipendija ni predmet obdavčitve. Nasprotno pa v kolikor gre pa za osebo, ki je v rednem delovnem razmerju na univerzi ali raziskovalni inštituciji pa se dohodek, ki ga ta oseba prejme za delo v tujini, v celoti šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Izjema so le Fulbrightove štipendije zaradi posebnega dogovora med Republiko Slovenijo (MZZ) in ZDA. Državna sekretarka je še poudarila, da bi radi to problematiko uredili zato pozivajo Univerze in resorno ministrstvo, da posredujejo vse informacije o tem kakšna plačila se zagotavljajo za tovrstno delo v tujini. Na podlagi pridobljenih informacij bi lahko potem nadgradili obstoječo davčno zakonodajo, tako da bi se lahko zagotovila enaka obravnava enakovrstnih izplačil iz različnih virov. Poudarila je, da je najslabša rešitev problema sprememba davčnega rezidentstva, ker je le to izredno zapleten postopek.

Na koncu je še omenila, da je Ministrstvo za finance v zaključni fazi oblikovanja predlogov, ki se bodo dodajali spreminjali v Zakonu o dohodnini v letošnjem letu. Konkretni predlogi bodo pripravljeni v mesecu maju oziroma juniju, tako da bi morda vsaj prve korake rešitev vključili že v letošnjo novelo.

Dr. Jadran Lenarčič je predlagal, da bi bilo lažje, če bi se zgledovali po državi npr. Avstriji, ki ima problem obdavčitve urejen. Opozoril je, da so na IJS že pred leti predlagali rešitve tega problema, ko se je pripravljal Davčni zakon, vendar do zdaj konkretnih sprememb zakona s strani MF in bilo. Ponujene rešitve so enake tem, ki sta jih v nadaljevanju seje predstavila mlajša sodelavca IJS, vabljena na to sejo, dr. Majaron in dr. Fonovič.

Dr. Borut Majaron je predstavil 42. člen Zakona o dohodnini in predlagal, da bi l. točka tega člena, ki govori o obdavčitvi javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino, morala veljati tudi za raziskovalce (ki so prav tako javni uslužbenci). Uporaba 1. toke bi raziskovalcem obdavčitev dohodkov iz tujine zmanjšala na obdavčitev katero bi plačali, če bi opravljali isto delo v Sloveniji. To bi bila najbolj pravična rešitev. Iz njemu – nam neznanega razloga pa FURS ta člen trenutno uporablja le za določene javne uslužbence (funkcionarje, diplomate itd.), za raziskovalce zaposlene v javnih ustanovah pa ne.

Dr. Marko Fonovič je opisal svoj primer izpopolnjevanja na Univerzi Stanford, ko je po skoraj treh letih podoktorskega izpopolnjevanja, moral v davčno blagajno Slovenije vplačati 10.000 EUR.

V nadaljnji razpravi je ministrica dr. Maja Makovec Brenčič dodala, da bo ministrstvo pristopilo k reševanju te problematike in skupaj z MF pripravilo dopis za poziv za identifikacijo najbolj tipičnih oblik virov financiranja dela znanstvenikov v tujini, ki se jih bo nato analiziralo in naredilo predlog rešitve.

Nasprotno temu, so se člani SZT v nadaljevanju večinoma strinjali, da bo težko izpeljat popis za identifikacijo vseh virov, ker so prakse in oblike financiranja od države do države različne in se tudi hitro spreminjajo. Strinjali so se z dopolnitvijo 42. člena ali pa predlagajo, da se znanstvenikom, raziskovalcem zaposlenim v tujini priznajo dnevnice, ki bi se vštele v strošek, ki bi se nato upošteval pri obdavčitvi, kar bi poenotilo rešitev za vse raziskovalce, ne glede na to od kje so napoteni, ali pa se zato odločijo sami brez podpore katerekoli delovne organizacije, na delo v tujino. Tu so posebno ranljiva skupina mladi (post) doktoranti, ki zato odpovedujejo rezidentstvo v RS, kar močno prispeva k begu možganov.

Predsednica Sveta dr. Tamara Lah Turnšek je komentirala, da je tak beg možganov nepovraten rez v državno blagajno, ne le »izgube« zaradi davkov (nekaj let), ampak izguba milj. EUR investiranih v izobraževanje in nadaljnji doprinos raziskovalcev k razvoju Slovenije. Nadalje je poudarila, da bo sam postopek zbiranja različnih virov financiranja časovno precej oddaljil kakršnokoli aktivnosti v smislu pravične obdavčitve. Zato meni, da je zbiranje podatkov o načinih dohodkov v tujini precej neplodno delo, saj ne bo vodilo do bližnje rešitve problema (če je sploh rešljiv na tak način?), ki je urgenten, zato je predlagala Sklep 3/2, ki je bil soglasno sprejet.

Dr. Tomaž Boh je odgovoril, da je treba k iskanju rešitev pristopiti takoj, glede na to, da se bo davčna zakonodaja spreminjala že meseca maja oziroma junija.

Zaključek: Člani SZT so se seznanili s predstavitvijo davčne obravnave podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov med raziskovanjem v tujini.

Sklep 3/1: MIZŠ bo v sodelovanju z MF pozvalo Javne inštitucije za pridobitev informacij o najbolj tipičnih oblikah virov financiranja znanstvenikov, raziskovalcev v tujini. Tako bo na podlagi teh informacij MF poskušalo s konkretnimi predlogi že v mesecu maju ali juniju (oziroma naslednje leto) predlagati spremembe v davčni zakonodaji.

Sklep 3/2: V spremembe in dopolnitve Zakona se gospe državni sekretarki posreduje tudi predlog, da se v dikcijo Zakonu o dohodnini vključi: SZT zato predlaga gospe državni sekretarki mag. Mateji Vraničar Erman in MIZŠ dve možni rešitvi in sicer, da med spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini vključi:

a) Znanstvenikom, raziskovalcem zaposlenim v tujini se priznajo dnevnice, ki veljajo za delo v določeni državi (mestu) in ki bi se vštele v strošek, ki se nato upošteva pri obdavčitvi.

(Enostavnejša a prehodna, začasna rešitev, a le za znanstvenike javnih institucij je rešitev, kjer gre če za manjši dodatek oz. le interpretacija l. Točke 42. člena Zakona o dohodnini, ki (ga ni zato treba spreminjati) in sicer:

b) Prva točka (1) 42 člena, ki govori o obdavčitvi javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino, bi morala veljati tudi za raziskovalce (ki so prav tako javni uslužbenci!!). Uporaba l. točke bi raziskovalcem obdavčitev dohodkov iz tujine zmanjšala na obdavčitev katero bi plačali, če bi opravljali isto delo v Sloveniji.

-