Evropski observatorij za raziskave in inovacije (RIO) je objavil poročila o državah za leto 2015, v katerih analizira razvoj nacionalnih politik za raziskave in inovacije. Navajamo nekaj odlomkov iz poročila za Slovenijo – RIO Country Report.
Gospodarska kriza leta 2008 je Slovenijo zelo močno prizadela. Slovenski BDP se je leta 2009 zmanjšal za skoraj 8 %, v letih 2010 in 2011 je stagniral, v letih 2012 in 2013 pa se je Slovenija ponovno soočila s padcem BDP. Leto 2014 je bilo prvo leto v obdobju gospodarske krize, ko je Slovenija imela močno rast BDP v višini 3 %, za leto 2015 pa je bila napovedana še 2,6-odstotna rast (UMAR, 2015).
Na izdatke za raziskave, razvoj in inovacije so delno vplivali varčevalni ukrepi in ukrepi fiskalne konsolidacije. Na eni strani se je država odločila, da bo naložbe v raziskave, razvoj in inovacije spodbudila z davčno olajšavo, uvedeno leta 2010 in razširjeno leta 2012, na drugi strani pa podatki kažejo, da so se javna sredstva za raziskave, razvoj in inovacije močno zmanjševala in se leta 2014 ustavila na ravni 0,55 % BDP. Od leta 2011 naprej je bila večina ukrepov za spodbujanje inovacij ukinjena, nekateri programi, pomembni na področju raziskav in razvoja, pa so bili zmanjšani ali delno opuščeni. Zmanjšanje proračunskih izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije je pomembno vplivalo tudi na izvajanje na področju raziskav, razvoja in inovacij v javnih in zasebnih podjetjih.
Pomanjkanje javnih sredstev se je delno nadomestilo s sredstvi iz strukturnih skladov EU, vendar Slovenija leta 2015 za projekte na področju raziskav in razvoja ni mogla več črpati sredstev iz strukturnih skladov EU za finančno perspektivo 2007–2013, novi programi za finančno perspektivo 2014–2020 pa so šele bili v pripravi. Priprava raziskovalnih in inovacijskih strategij za pametno specializacijo (RIS3) je bila dolgotrajen postopek, končan konec leta 2015. Dokument je Evropska komisija odobrila novembra 2015, izvedbeni okvir in posebni podporni ukrepi pa so še v pripravi. Prvi javni razpisi na področju raziskav, razvoja in inovacij v okviru finančne perspektive 2014– 2020 so bili objavljeni leta 2016.
Za slovenski sistem raziskav in inovacij je značilna visoka intenzivnost, zlasti v primerjavi z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope. Kljub zmanjšanju proračunskih sredstev javne podpore za raziskave in razvoj v zadnjih letih so slovenski bruto domači izdatki za raziskave in razvoj (BIRR) leta 2013 dosegli 935 mio EUR (2,59 % BDP) (928 mio EUR oziroma 2,58 % BDP leta 2012). To je predvsem posledica poslovnih izdatkov za raziskave in razvoj (PIRR), ki so iz leta v leto naraščali in se z 242,9 mio EUR leta 2005 povečali na 715,5 mio EUR leta 2013. Leta 2013 je delež tujega financiranja znašal skoraj 9 %. Kljub velikim naložbam poslovnega sektorja v raziskave, razvoj in inovacije, ki so bile dodatno spodbujene z davčno subvencijo za raziskave in razvoj, pa so se skupne naložbe v raziskave in razvoj leta 2014 zmanjšale na 2,39 % BDP (vsi podatki so podatki Eurostata/SURS-a za zadevna leta).
Gospodarska kriza je vplivala tudi na politične razmere v državi in Slovenija je doživela več sprememb vlade, ki so povzročile premike v glavnih ministrstvih, odgovornih za raziskave, razvoj in inovacije. Posledica tega je bilo počasno izvajanje osnovnega dokumenta o politiki za raziskave, razvoj in inovacije, ki ga je parlament sprejel leta 2011: Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 (RISS). Sedanja vlada je močno zavezana strategiji RISS 2011–2020, vendar bo zaradi izgubljenih let verjetno težko nadoknaditi zamudo pri njenem izvajanju, zlasti ker se je stanje na področju raziskav, razvoja in inovacij spremenilo z vidika organizacijske strukture in trendov financiranja. Strategijo RISS je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; leta 2015 je imela Slovenija Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, področje tehnologije pa je bilo vključeno v okvir Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Koncept strategije je temeljil na tesni medsebojni povezanosti znanstvene in inovacijske dejavnosti, z dvema izvajalskima agencijama: Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ki je odgovorna za javno financiranje temeljnih in uporabnih raziskav) in Javno agencijo za tehnološki razvoj Republike Slovenije (ki je odgovorna za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja predvsem v poslovnem sektorju). Od leta 2014 je agencija za tehnološki razvoj del agencije SPIRIT, vsi njeni prejšnji programi in instrumenti pa so bili ukinjeni. Strategija RISS je zajemala tudi ambiciozne cilje v zvezi s financiranjem, saj je bilo načrtovano povečanje deleža raziskav, razvoja in inovacij na 3,6 % BDP, od česar naj bi 1,2 % prispevala vlada. Vlada je ta cilj že spremenila na 3 %, vendar je glede na sedanje trende tudi ta številka precej optimistična.
Javne in zasebne institucije za raziskave in razvoj poskušajo pomanjkanje domačega financiranja nadomestiti z internacionalizacijo svojih dejavnosti, pri čemer zlasti izstopa povečanje števila vlog za financiranje iz sedmega okvirnega programa (7. OP). Slovenija si prizadeva izvesti ukrepe evropskega raziskovalnega prostora (ERP), pri čemer pa nekatere sistemske značilnosti še vedno ovirajo bolj dinamično uvedbo novosti (kot je mednarodno zaposlovanje raziskovalcev, prenosljivost nepovratnih sredstev itd.).
Ključni najnovejši razvoj v sistemu raziskav in inovacij vključuje naslednje:
– Strategijo pametne specializacije je vlada odobrila 20. septembra 2015, Evropska komisija pa novembra 2015.
– Pripravljeni so bili novi zakoni o visokem šolstvu ter o raziskavah in razvoju.
– Operativni program za obdobje 2014–2020 je bil odobren decembra 2014.Zaradi več dejavnikov so izzivi za slovenski sistem raziskav, razvoja in inovacij večinoma še naprej enaki, le še bolj izraziti so. Opredeljeni izzivi za slovenski sistem raziskav in inovacij so:
– boljše usklajevanje in racionalizacija politike za raziskave in razvoj ter inovacije;
– ohranjanje trajnosti ravni financiranja raziskav in razvoja;
– izboljšanje povezave med naložbami v raziskave in inovacije ter uspešnostjo.
