V Dnevniku danes Uroš Škerl Kramberger piše o tem, kaj se dogaja s pridruževanjem Slovenije CERN-u.

V Cernu, kjer deluje največji pospeševalnik delcev na svetu, bodo konec marca začeli razkrivati temno snov in druge uganke vesolja. Pri tem bodo lahko sodelovali tudi slovenski znanstveniki, četudi se država plačevanju članarine v Cernu izogiba. Ministrstvo za znanost obljublja, da bo odločitev o včlanitvi sprejeta še letos. 

Zgodba o članstvu Slovenije v CERN-u ima več zavihkov in sega  v sam čas osamosvajanja Slovenije, torej v čas pred skoraj 25 leti. Zadnja pomembnejša epizoda se je začela z letom 2009, ko je Slovenija tudi uradno zaprosila za članstvo v CERN-u (o prvi novici sem na Kvarkablogu pisal tukaj, o sami oddaji prijave pa tukaj). Od tedaj je Izrael postal polnopravna članica, Turčija, Ukrajina, Ciper in Srbija pa pridružene članice. In kaj se je med tem dogajalo s Slovenijo?

Tudi slovenski znanstveniki si od prihodnjih Cernovih uspehov veliko
obetajo, a naša država k temu ne prispeva. Pristopanje Slovenije v
članstvo Cerna, ki je največji znanstveno-politični projekt evropskih
držav, poteka že od leta 2009. Tedaj je vlada sprejela sklep o
včlanitvi, po tistem pa so zadeve zastale. Pred dobrim letom dni nas je
dr. Rüdiger Voss iz Cernove mednarodne pisarne opozoril, da je generalni direktor organizacije Rolf-Dieter Heuer
slovenskim oblastem že poslal osnutek sporazuma o pridruženem članstvu,
ki je pogoj za polnopravno članstvo. Podpis sporazuma bi bil prvi
formalni korak, vendar iz Slovenije odgovora ni bilo – z izjemo kratkega
potrdila, da so prejeli dopis, je razkril Voss. Ugledni fizik je dejal,
da »proces s Slovenijo spi«. 

Eden od dobrih poznavalcev problematike, ki je za Dnevnik
spregovoril pod pogojem anonimnosti, nam je pojasnil, da je težava v
krčenju sredstev, ki jih Slovenija namenja za znanost. Ta so se kmalu po
sklepu vlade o včlanitvi začela krčiti in so se do danes skrčila za 23
odstotkov – s 182 milijonov evrov na 139 milijonov evrov na leto. »V
takšnih razmerah pa ima država na izbiro le, da poseže v sredstva za
znanstvene razpise, če želi zbrati denar za Cern,« pravi naš sogovornik.
Dodatna težava, potrjuje naš sogovornik, pa je, da Slovenija o svojih
finančnih težavah oziroma zastoju Cerna ni obveščala, temveč so zadeve
res »zaspale«.

Generalni direktor Heuer naj bi »zaskrbljenost« nad
slovenskim odnosom že izrazil na srečanjih s slovenskim veleposlanikom v
Ženevi Matjažem Kovačičem. Znanstveniki, s katerimi smo govorili o tem,
so nam povedali, da je situacija »sramotna«.
Februarja letos je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar
državnemu zboru sicer pojasnila, da se namerava tega vprašanja
Slovenija letos ponovno lotiti. Vendar naj bi za obnovo postopka
potrebovali ponovno potrditev sedanje vlade. 

…Letna članarina, če se bo Slovenija za članstvo vendarle odločila, bo sprva znašala manj kot milijon evrov, v nekaj letih pa bo narasla na tri milijone. Za primerjavo: Nemčija vsako leto v Cern vplačuje 200 milijonov evrov. Res pa je, da bi bila po dostopnih podatkih to najvišja članarina, kar jih Slovenija plačuje mednarodnim organizacijam.  

In kaj članstvo v CERN-u omogoča? Za znanstvenike je prednost članstva precej očitna saj omogoča lažje vključevanje v raziskave:

As an Intergovernmental Organization (IGO), CERN is funded primarily through contributions from its twenty-one Member States, Associate Member States, and one Candidate for Accession to Membership.  Accordingly, as is standard for IGOs, CERN recruits its Staff Members, most of its Fellows and the participants in its Student Programmes from nationals of these countries.

A morda je še večja prednost za visokotehnološka podjetja. Denar, ki ga CERN pridobi s članarinami, se namreč na razpisih porabi po striktnem nacionalnem ključu. Slovensko podjetje (npr. Instrumentation Technologies), namreč sedaj lahko na razpisu uspe le, če je za razred boljše od ostalih (npr. ponudi nekaj, kar nihče drug ni sposoben narediti).

-
Podpri Kvarkadabro!
Naroči se
Obveščaj me
guest

8 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
V bistvu pa...
V bistvu pa...
9 - št. let nazaj

Roman Jerala je nedavno lucidno zapisal svoje ostro mnenje oprofesorskih avtorskih honorarjih in krizi vrednot (https://www.dnevnik.si/1042709108/mnenja/odprta-stran/profesorski-avtorski-honorarji-in-kriza-vrednot), ki ga v splošnem odobravamo in podpiramo, vendar pozoren bralec vidi tudidrugo plat njegovih ugotovitev: »Od svojih sodelavcev pričakujem,da bodo raziskave opravljali zaradi motivacije do znanosti in delali krepko prek osmih ur dnevnoza kar moram seveda postaviti zgled.« Ali lahko vodja skupine (kar je prof. Jerala) pričakuje odsvojih podrejenih, da bodo delali krepko preko osem ur dnevno na »moralni pogon«?Zakon o delovnihrazmerjih v 143. členu določa, da je polna delovna obveznost 40ur na teden. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki predzačetkom… Beri dalje »

Andrej
Andrej
9 - št. let nazaj

"Zakon o delovnih razmerjih v 143. členu določa …"

Verjetno je umetnost vodenja uspešne raziskovalne skupine v tem, da izbereš ljudi, ki ne razmišljajo o ZDR.

Glede pedagoške obveznosti je najbrž odvisno, za kakšna predavanja gre. Na podiplomskem študiju morajo predavati uspešni raziskovalci, v prvem letniku pa ni nujno. Strnad, recimo, je bil odličen predavatelj, pa ni raziskoval. Da ne govorimo o predavanjih tipa "Fizika za visokošolski strokovni študij tekstilnega oblikovanja", ki predstavljajo kar znaten delež pedagoške obremenitve.

Peter
Peter
9 - št. let nazaj

Ob tako veliki članarini, kot je CERN-ova, se je smiselno vprašati, ali razen možnosti sodelovanja pri prestižnih raziskavah, ki so v interesu dela raziskovalcev, R Sloveniji prinašajo še kaj več. Ali je kdo naredil analizo, koliko sredstvev se je že povrnilo skozi sodelovanje slovenskega gospodarstva pri projektu CERN ? Ali imamo kakšno oceno, katera slovenska visokotehniloška podjetja so sposobna in tudi pripravljena tekmovati pri dobavah za CERN? Še to: v trenutnih finančnih razmerah v Sloveniji na področju znanosti pomeni 3 mio eurov tudi ekvivalent > 30 FTE zaposlitev slovenskih raziskovalcev letno. Ker to ni edina članarina na področju raziskav, ki… Beri dalje »

Jure Zupan
Jure Zupan
9 - št. let nazaj

Znanstvene prednosti članstva so jasne. A mislim, da zaradi ne-članstva v CERN-u trpi predvsem slovenska visokotehnološka industrija. V SLO je že sedaj kar nekaj podjetij, ki si jih zlahka predstavljam, da bi lažje sodelovali pri bodočih projektih v cern-u: Instrumentation Technologies (http://www.i-tech.si), Red Pitaya, … Seveda je težko vedeti koliko je zamujenih priložnosti, ker so vrata osrednjega svetovnega centra nuklearnih raziskav zaprta Slovenskim podjetjem (oz. jim je vsaj otežen dostop). O vplivu velikih raziskovalnih infrastrukturnih projektov na ekonomske inovacije in družbo, je bila na primeru CERNa objavljena l. 2014 študija OECD (http://www.oecd.org/sti/sci-tech/CERN-case-studies.pdf). Ker je tekst sorazmerno dolg, bi izpostavil le… Beri dalje »

inženir
inženir
9 - št. let nazaj

No, tako pa znanstvenik odgovori na direktno vprašanje 🙂
Pa ne delam v Cernu in nimam izoblikovanega stališča o tem vprašanju…
Neodvisno od vprašanja si lahko samo želim, da bi vsi poskušali imeti tak pristop v argumentiranju svojih stališč.

Peter
9 - št. let nazaj

Ob tako veliki članarini, kot je CERN-ova, se je smiselno vprašati, ali razen možnosti sodelovanja pri prestižnih raziskavah, ki so v interesu dela raziskovalcev, R Sloveniji prinašajo še kaj več. Ali je kdo naredil analizo, koliko sredstvev se je že povrnilo skozi sodelovanje slovenskega gospodarstva pri projektu CERN ? Ali imamo kakšno oceno, katera slovenska visokotehniloška podjetja so sposobna in tudi pripravljena tekmovati pri dobavah za CERN? Še to: v trenutnih finančnih razmerah v Sloveniji na področju znanosti pomeni 3 mio eurov tudi ekvivalent > 30 FTE zaposlitev slovenskih raziskovalcev letno. Ker to ni edina članarina na področju raziskav, ki… Beri dalje »

inženir
inženir
9 - št. let nazaj
Odgovor na  Jure Zupan

No, tako pa znanstvenik odgovori na direktno vprašanje 🙂
Pa ne delam v Cernu in nimam izoblikovanega stališča o tem vprašanju…
Neodvisno od vprašanja si lahko samo želim, da bi vsi poskušali imeti tak pristop v argumentiranju svojih stališč.