Na The Atlantic urednik Jordan Weissmann piše o navideznem pomanjkanju doktorantov, o katerem je vsaj v ZDA veliko govora med politiki. Podatki kažejo drugačno sliko. Po letu 2001 se je zelo zmanjšalo število sveže doktoriranih, ki so ob končanju študija že imeli obljubljeno službo. Nekako od nad 50% do sedanjih manj kot 40%, medtem ko se je tako število odhajajočih na postdok pozicije kot ljudi brez napeljane službe za enak delež povečalo. Zanimivo je, da je ta trend tako med humanisti kot naravoslovci (le da imajo prvi manj možnosti za postdoka).
Prav tako odpirata oči naslednja grafa iz zapisa. Prvi o razkoraku v plačah med industrijo in akademskim svetom
In drugi iz nekoliko daljšega obdobja za biološke znanosti pet do šest let po doktoratu. Upadec deleža ljudi na tenure-track pozicijah od 1970-ih do danes je res neverjeten.
Prvi graf pravzaprav orise koliko vec so doktorantje vredni za industrijo na posameznih podrocjih. Drugi graf prikazuje deleze, kar pa se ne pomeni, da je upadlo stevilo ljudi na tenure-track pozicijah… Vsekakor zanimivo.
Res je, moral bi napisati "padec deleza ljudi na tenure track pozicijah". Nisem niti opazil napake…
Btw. sedaj sem popravil.
Kaj pa te informacije iz Slovenije, to se kje dobi? Me res zanima, koliko doktorjev znanosti ima zagotovljeno službo po tem ko zagovorijo doktorat.
@Marjan:
nekaj malega informacij se da dobiti tukaj:
http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_mednarodno/Studije/Cloveski_viri_2010.pdf
Kumulativno je približno 90% doktorjev zaposlenih na univerzah in v državnih službah, okoli 10% (tendenca naraščajoča) pa v gospodarstvu. Brezposelnih je bilo okoli 60.
Vendar so podatki nekaj let stari, tudi nisem prepričan kako popolni so. Zna biti, da med zaposlenimi štejejo le tiste, ki so registrirani, da delajo R&R. Poleg tega povedo le celotno sliko stanja, ne pa usode svežih doktorandov.