Toda univerzam, po besedah rektorjev, grozi zlom, govorijo o nacionalni katastrofi. Kaj bi vi v takšnem primeru storili kot predsednik države?
Zagotovo bi prosil rektorje, da poiščejo notranje rezerve. Ne morejo samo čakati na državo – ona je samo eden od petih financerjev visokošolskih programov. Morda smo preveč podržavili univerzitetno življenje, imamo megakombinate, kot sta ljubljanska in mariborska univerza, ki so premalo elastični, premalo iščejo svoje mesto in dialog z gospodarstvom. To je v svetu pomemben vir financiranja, poleg šolnin, donacij lokalnih skupnosti in ustanoviteljev.
Toda v ozadju je strah pred privatizacijo javne sfere.
Nevarnost ni v privatizaciji, ampak če bi padla kakovost univerze. Tudi etabliran visokošolski zavod je lahko slabe kakovosti, kakor seveda ni nujno, da je zasebni zavod dober. Če bo agencija za kakovost opravljala svoje delo, potem ne bo težav. Nekakšen nadzor nad kakovostjo pač mora biti. Pri nas se ustvarja vtis, da je javna šola nujno boljša od zasebne, pa ni tako. Slovenija ima najmanjši del zasebnega šolstva v okviru OECD, kar pomeni, da naša lastniška struktura ni normalna. [Dr. Milan Zver, intervju v Delu, 27.10.2012]
kombinát -a m (ȃ) gospodarska enota, ki sestoji iz več sorodnih, med seboj tehnološko povezanih proizvodnih obratov, podjetij: ustanavljati kombinate; kmetijski, lesni, metalurški, tekstilni kombinat / združevanje podjetij v kombinate / zgraditi kombinat težke industrije poslopja te gospodarske enote.
Haha, Luka, si me prehitel. Ravno ta dva odstavka sem mislil tudi sam izpostaviiti… Resnicno dobro razkrije razmisljanje desnice.
Mene "kombinat" asociira na socializem, še posebej na zloženko "agrokombinat", ki je bila precej pogosta v nazivih agro OZD-ov ali zadrug.
Zdi se mi, da desni politiki v marsičem vidijo ostanke prejšnjega sistema: minister Turk v šolskem urniku jutranji šiht v socialistični tovarni, predsedniški kandidat Zver v univerzah TOZD-e združene v OZD… LOL
OK, tvoj predlog interpretacije Zverovega koncepta univerze kot megakombinata bi torej bil (a) -kombinat : socialistično, se ni prilagodilo novim časom; (b) mega- : preveliko, nerodno, potrebno razgradnje? 🙂
Bolje ne bi mogel povedati. 😀
Ljubljanska univerza se na mednarodnih lestvicah kakovosti uvršča precej visoko. Tipično slovensko, namesto, da bi jo podpirali jo je treba zabit dol…
p.s. Morda pa je tako dobra ravno zato, ker razni dr. Zveri ne dobijo zaposlitve na njej…
In ustanavljajo nove univerze, da bodo lahko prvi na vasi, oz. na svojemu kupu gnoja…
> Ljubljanska univerza se na mednarodnih lestvicah kakovosti uvršča precej visoko. Jaz bi rekel, da je samohvala zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo (razen mogoče v političnih govorih). Seveda se najde tisti webometrics, ki je izrazito kvantitativen kriterij (gleda velikost univerze), ampak v resnici vsakega zanima le Šanghaiska lestvica ter mogoče še THE. V prvi UL rangira nekje okoli 460 (tendenca od leta 2009 naprej padajoča), v THE pa je ni med 400. Za primerjavo: više od UL (1-400) je uvrščenih 6 izraelskih, 12 italijanskih, 5 brazilskih, 3 saudske, 2 južnoafriški, 1 češka, 2 grški, 2 poljski … univerzi. Recepta,… Beri dalje »
Anonimni, fiktivni vpis obstaja iz enega samega razloga: študentski status. Si torej zoper študentski status, ki je sam podlaga za študentsko delo? Kakor je pokazala zgodovina prejšnje vlade ta ukrep ni "poceni".
(ZdravaPamet)
> Si torej zoper študentski status, ki je sam podlaga za študentsko delo?
Nedvomno. Vlada je to poskušala na nivoju študentskega dela, ampak lahko bi tudi univerza kaj storila pri vpisu. Odkar ni več plačana po glavi to možnost ima.
Tudi jaz se strinjam.
(ZdravaPamet)
Uvrstitev na omenjenih dveh lestvicah ni nujno pravi pokazatelj uspešnosti, sicer bi bila po 2010-2011 THE lestvici Univerza v Aleksandriji med najboljšimi na svetu (4. mesto po citatih takoj za Caltechom, MIT in Princetonom ter skupno 147. mesto), a je bil kmalu jasen vzrok za tako uvrstitev: Mohamed El Naschie (tisti, ki je tožil Nature in klavrno izgubil) s svojo prakso citiranja v reviji CSF, katere urednik je nedavno bil.
En zelo enostaven ukrep za dvig kvalitete kadrov vsaj na naravoslovnih vedah/vedah o življenju (ki pa bi seveda naletel na izjemno nasprotovanje v trenutku, ko bi si ga kdo upal izreči) bi bil podobno delovanje kot ga poznajo številne univerze v ZDA. Univerza te plača recimo za 66% tvojega dela, ostali del plače pa si moraš zaslužiti sam z raziskovalnimi projekti/projekti za gospodarstvo in podobno. Čisto osebno mi sicer ta sistem ni pretirano blizu, a v naših razmerah bi lahko bil zelo koristen. Vsi tisti, ki nič ne delajo in samo držijo svoja pedagoška delovna mesta bi obdržali službe (se… Beri dalje »
Blažja prehodna varianta istega predloga je, da se plačilo iz proračuna za raziskovalno in pedagoško delo omeji na 100% in ne na 120%, kot je sedaj.
Nad tem predlogom bodo Žigažaga in vitezi varčevalne mize nedvomno navdušeni, saj omogoča še dodatno znižanje plač mastno preplačanih delavcev kombinata 😉
Čeprav se sicer ne strinjam (predvsem z načinom (in morebitnim namenom, če je resničen, da želijo kanalizirati denar v zasebne fakultete vprašljive kvalitete) z ukrepi ministrstva mislim, da bi bilo enkrat prav, da bi se tudi znotraj visokošolske sfere v Sloveniji vprašali, da morda vse le ni tako zelo super, kot hočemo prikazovati. In če bi se univerza sama lotila recimo mehkega načina kot je to predlagal prvi komentar na moj komentar, bi se veliko lažje pogovarjala s financerji (kar je ministrstvo). Žal je na sami univerzi še vedno ogromno anomalij od izbiranja kandidatov za učiteljska mesta naprej. Že samo… Beri dalje »
Po drugi strani nadobremenitve lahko tudi pomenijo, da je na število vpisanih študentov premalo zaposlenih učiteljev in asistentov. Vsaj na FF UNI-LJ je to glavni razlog "grozovitih" vsot za "delavno uspešnost", o katerih danes piše SIOL. Pri nas je v resnici sorazmerno največ pedagoško nadobremenjenih ravno asistentov, ki imajo zaradi števila študentov deljene skupine. Ker velja moratorij na zaposlovanje, je nadobremenitev obstoječih zaposlenih edina rešitev. (Poleg honorarnega zaposlovanja, ki pa je močno sporna praksa.)(http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/10/pravljicna_dodatna_izplacila_strukljevih_visokosolnikov.aspx)
Možnosti je še veliko. Npr. da se pri takih študijskih smereh, kjer je 5 vpisanih, določene predmete pradava samo vsako 2. leto (menda na FF obstajajo taki primeri, in profesorji so potem strašno nadobremenjeni). Ali pa da se reče: fantje, sorry, boste imeli pač malo več vaj in boste manj raziskovali, ampak več kot 100% vas ne moremo plačati – sploh če ne morete dokazati, da ste res vsak dan vključno s počitnicami 12-15 ur v službi. Mimogrede: pri deljenih skupinah je dela s pripravami na vaje tako ali tako manj.
Zdaj pa razumem zakaj nekateri asistenti in docenti na FF po več let ne morejo napisati niti enega izvirnega znanstvenega članka.
@Anonimni
Kaj je oziroma kako naj bi po tvoje zgledal izvirni znanstveni članek s področja filozofije? Sploh veš kaj terjaš od filozofov? Kakšni izvirni znanstveni članki, lepo te prosim … Predlagam da se zberete.
Dragan Stojanović
Izvirni znanstveni članek se nanaša na bibliografske kazalce raziskovalne uspešnosti glede na kategorizacijo po metodologiji ARRS opredeljeno v: http://www.arrs.gov.si/sl/akti/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jun-12.asp Za vsakega raziskovalca si lahko ogledate bibliografski kazalce raziskovalne uspešnosti na strani http://sicris.izum.si. Še bolj laično povedano, po tej metodologiji bi to pomenilo za področje filozoije, objava članka v reviji Anthropos, Čas. krit. znan, Phainomena,… Pojem "izvirni znastveni članek" se ne nanaša na izvirnost, ampak na kategorizacijo, ali še bolj enostavno rečeno, nekateri pač več let ne napišejo niti enega samega članka, v dejansko izvirnost se nisem spuščal. Sicer pa je pojem "izvirni znanstveni članek" vsakomur iz področja znanosti znan. V… Beri dalje »
@Anonimni Bibliografske kazalce raziskovalne dejavnosti glede na kategorizacijo po metodologiji ARRS? Naj odgovori filozof, sam namreč to nisem: " …. Torej znanost kot družbena institucija. Ob tem je treba povedati, da je bila katoliška cerkev vsaj v Brechtovi interpretaciji Galileijevega življenja bistveno bolj liberalna od sedanje znanosti. Recimo od agencije za znanost, države, SAZU. Cerkev je samo prepovedovala, česa ne smete brati. Institucije sodobne znanosti pa predpisujejo, kjer morate objavljati. To je veliko hujše nasilje." (R. Močnik v http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042356014) Torej, če je vam na FMF samoumevno, da se vam določa kje in koliko morate objavljati, tega nikar ne terjate oziroma… Beri dalje »
Hah, ravno tako FF "določa kje in koliko morajo objavljati" (UL določi merila, posamezna fakulteta pa ta merila interpretira v smislu, kaj (in kje) je za stroko pomembno delo, objava etc.), tako da pripomba o terjanju in teženju s strani drugih ni ravno posrečena.
@shrink Določa, seveda določa, saj ji zakoni, pravilniki, statuti to nalagajo. Daj jim proste roke in sem prepričan, no bolj upam, da na FF tega ne bi več določali. Ampak trenutno fakulteta to mora storiti. Pobrskal sem malo po Zakonu o visokem šolstvu, kjer v členu 51h piše: "(Naloge sveta agencije so:) – določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, …" Fakultete to morajo upoštevati. Na podlagi tega potem določajo revije oziroma publikacije, ki štejejo točke. In vsled tega se znanstveniki trudijo in mučijo te točke zbrati. Poznam primer kjer… Beri dalje »
Ah, ja, ker Močnik pravi, da le "teoretski praktiki" zunaj univerz/institucij niso "hlapci kapitala", potem je pač z univerzami/institucijami nekaj hudo narobe. LOL
A, ni bila cenzura. Lepo.
Ne, to jaz pravim.
Od kje ti, da Močnik govori o hlapcih?
Presenetil si me, zanimivo branje. 🙂
Dragan
Saj sem ti rekel, da to počne Bloggerjev software.
Hah, ja, v drugem komentarju pa omenjaš, da take zadeve niso zrastle na tvojem zelniku. 😀
Očitno ne razumeš niti besede o čemu govorim. Osredotoči se na argumente in ne ta tvojo (bolno) željo dokazati kako se motim.
Torej, Močnik tam ne govori o hlapcih -"hlapci" so moja izpeljava temelječa na njegovih mislih.
In pa, omenjeni v drugem komentarju so dokazali pravilnost mojih besed, pravzaprav stanje v družbi dokazuje prvailnost njihovih besed. Jaz jih zgolj povzemam.
Ampak o tem kasneje. Nadaljeval bom najprej z Billom, Billom Gatesom, velikim humanitarcem.
Dragan
Kaj ko bi raje ti prenehal s svojim (bolnim) pozivanjem, da se naj drugi zberejo, ker nočejo prisluhniti tvojim neprestanim nakladanjem (saj veš: znanost kot idelogija, sprega s politiko in kapitalom)?
Drugače pa so zame filozofska dokazovanja nerelevantna.
Sicer pa lahko nadaljuješ s poljubnim kvazifilozofskim nakladanjem – tega ti nihče ne preprečuje. LOL
"kako naj bi po tvoje zgledal izvirni znanstveni članek s področja filozofije?"
Kako pa zgleda izvirni znanstveni doktorat iz filozofije?
Dokler ste filozofi doktorji znanosti, ste znanstveniki in objavljajte znanstvene članke.
Dr. filozofi so doktorji znanosti ravno toliko kot so PhD fiziki doktorji filozofije (PhD= Doctor of Philosophy).
Preberi si kakšnega boš videl. Sam namreč nisem doktor filozofije, pravzaprav nisem doktor ničesar, vem pa kaj je znanost in vem, da sta tako fizika kot filozofija vedi znotraj znanosti. To pa ne pomeni, da sta metodi obeh identični. Ergo, ne moreš zahtevati od filozofa iste metode kot od fizika. Naj ti ponazorim s parimi stavki iz doktorske disertacije, sicer FDV-jevca, pa vseeno: "Kaj je druga scena? Po splošnem nazoru vemo, katere univerzitetne discipline raziskujejo družbeno razsežnost./…/ Omenjene vede se z izjemo psihoanalize, ki ima specifični status, razlikujejo od objektivistične metode moderne znanosti ravno po predmetu raziskovanja in metodičnem doktrinalu.… Beri dalje »
Očitno ne razumeš: "drugi" so lastna stroka in ne vem, zakaj naj ne bi stroka določala, kaj so pomembne objave (tudi s tem, v kakšnih revijah se objavljajo: saj ne gre za določanje nazivov revij, ampak recimo v katerih bazah so indeksirane itd.). Drugače pa seveda št. člankov in št. točk ni nujen pokazatelj uspešnosti posameznika (napihovanje bibliografij ni tako redek pojav, kar seveda ni povezano s kvaliteto), ampak načeloma so znanstveniki vsepovsod (ne samo v Sloveniji) prisiljeni objavljati, kajti npr. pri izbiri kandidatov za določeno pozicijo odloča tudi "Publication List" in zlahka si predstavljam, da tudi v tujini filozof,… Beri dalje »
Stroka, kot sem že rekel to mora storiti, če ne ne spada več med stroko temveč med alternativo (DPU, Rog, Pekarna …). Ampak, (D)rugi je politika in ne stroka. Drugi, torej politika, določa pravila "igre" z zakonodajo. Politika določa in usmerja raziskovalna področja. Politika dolča … skorajda vse. In, kot sem rekel ne gre za to, da naj ne bi objavljali, gre za to, če malce karikiram, da če bi npr. A. Zupančič objavila članek v Pioniskem listu ali pa Sobotni prilogi Dela bi bila pomembna vsebina (in pri njej je ta praviloma vrhunska) in ne revija, ki prinaša ali… Beri dalje »
No, ne drži: politika ne odloča o tem, kaj je pomembno za stroko, kaj je predmet raziskav itd., kot tudi ne o merilih za izvolitve v posamezne nazive; v tem smislu so univerze popolnoma avtonomne (jasna dikcija v Zakonu o visokem šolstvu) in same odločajo npr. koliko objav mora nekdo imeti, da zadosti pogojem za izvolitev. Zato je tvoje prepričanje, da "politika določa in usmerja raziskovanje" popoln nesmisel. Rekel pa sem ti že, da stroka ne določa imen revij, v katerih je treba objavljati, ampak kvečjemu kategorijo revij in za revije, ki se nahajajo v višjih kategorijah, je smiselno pričakovati,… Beri dalje »
Shrink, nisem povsem prepričan glede avtonomosti univerze pri tem. Predlagam, da skupaj prebereva Zakon o visokem šolstvu. V 44. členu (vsebina nacionalnega programa) piše: Nacionalni program visokega šolstva: – opredeli cilje visokega šolstva, – določi študijska, znanstveno-raziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena,– opredeli dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu, … (Pozoren bodi na prvo in drugo alinejo) Kdo določi nacinalni program visokega šolstva? 45. člen(priprava nacionalnega programa) Nacionalni program visokega šolstva sprejme Državni zbor. Predlog nacionalnega programa oblikuje Vlada Republike Slovenije na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju… Beri dalje »
V dikciji zakona ne vidim nikakršnega kratenja avtonomnosti univerzam. Nacionalni program visokega šolstva ne pomeni "določanja in usmerjanja raziskovanja" ter "določanja ciljev in pomembnosti raziskav" s strani politike in seveda 6. člen je popolnoma jasen: "Univerza je avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki jih ustanovi Republika Slovenija, delujejo po načelih avtonomije, ki jim zagotavlja predvsem: – svobodo raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja, – samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom, – sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,… Beri dalje »
"V dikciji zakona ne vidim nikakršnega kratenja avtonomnosti univerzam." OK, pač ne vidiš. Jaz jih. In naj ostane tako. Dragan P.S. V Sloveniji praktično vse, tako ali drugače, financira politika. Očitno ne razumem pojma avtonomen, namreč ne razumem kako je lahko nekdo avtonomen, če lahko politična odločitev o zmanjšanju sredstev povsem omeji njegovo dejavnost/raziskave. Iz dejstva o zmanjševanju sredstev za visoko šolstvo in znanost pa sledi, da bo vedno večji vpliv politike z/preko nacionalnega programa za visko šolstvo na določanje študijskih, znanstveno-raziskovalnih in umetniških področij nacionalnega pomena. Politika bo definirala "nacionalni pomen". Lahko, da to ne bo fizika temveč teologija… Beri dalje »
A to pomeni, da smo vsi hlapci kapitala? LOL
Očitno ti avtonomnost povezuješ s finančno neodvisnostjo (od države). Sicer pa tudi najboljše privatne univerze v ZDA niso povsem neodvisne od države, saj se jim namenja nemajhne količine davkoplačevalskega denarja v takšni in drugačni obliki (mislim, da je bil ravno na tem blogu objavljen prispevek v zvezi s tem). In seveda tudi v ZDA bijejo plat zvona (glej nedavni prispevek na tem blogu), če bi slučajno zmagal Mr. Romney, ki bi na veliko varčeval na račun znanosti.
Vsi ne, kapitalisti niso.
Ne zgolj s finančno neodvisnostjo, med drugim tudi s to.
Ampak, mislim da sem bil dovolj jasen tako da nadaljna pojasnila ne bodo potrebna. Sploh ker, kljub temu da se smejiš, poveš pravzaprav isto (primer Romney) kar govorim sam.
Dragan
Ampak ostali so pa njihovi hlapci, k'ne? LOL
Kaj je tebi jasno (tudi recimo to, da govorim isto kot ti – seveda še slepec lahko uvidi, da temu ni tako), je pa zame nerelevantno. Seveda pa je jasno, čemu se smejim: tvojemu večnemu dokazovanju (ki ti seveda niti približno ne uspeva), da je znanost v spregi oz. v hlapčevskem odnosu s kapitalom in politiko.
Ne, recimo tudi predšolski otroci niso (še) hlapci. Ugibaj dalje. Poleg tega, nikar ne bodi nesramen, ker to ne dokazujem jaz, temveč Altuhusser, Lacan, Žižek, Foucault, A. Zupančič in še bi jih lahko naštel. Jaz dokazujem??? To zveni tako kot bi nekdo rekel, da ti dokazuješ pravilnost STR. Shrink zberi se. Tu sicer ni mesto, da za andmudrivanje, zato predlagam da prenehava s tem. Če pa želiš, verjami mi, ne bom imel problem najti mnoštvo citatov, ki bodo potrdili moje besede. Rad bi videl vire za tvoje. Zgolj za pokušino: "Moderno državo (po Francoski revoluciji) opredeljujemo kot ključni element svetovnega… Beri dalje »
Hah, ja, tako kot ni treba dvomiti v pravilnost trditve, da je Bill Gates privatiziral del intelektualne lastnine? LOL
Ja, lahko navedeš še mnoštvo citatov, ampak to ne bo niti približno dokazovalo, da je znanost hlapec česarkoli ali kogarkoli.
Sicer pa v zvezi z bontonom lahko začneš kar pri sebi: recimo da ne pozivaš ostalih komentatorjev k zbranosti (ker njihovo mnenje ni v skladu s tvojimi pričakovanji).
Nihče ti ne brani da dvomiš, ti kar. Vendar pri tebi ni problem dvom, pri tebi je problem, da nimaš pojma o pojmu o čemu je tu govora. Moja referenca je Žižek, kdo je tvoja? Citat najdeš v blogu S. Dolneca, Intervju z Žižkom v New Scientistu o znanosti in sploh vsem: "So how did Bill Gates become the richest man on earth? We are paying him rent. He privatised part of the "general intellect", the social network of communication – it's a new enclosure of the commons. This has given a new boost to capitalism, but in the long… Beri dalje »
To Žižkovo nakladanje sem že komentiral – da je zgrešeno, ve vsakdo, ki količkaj pozna zgodovino računalništva. Očitno pa tisti, ki zgodovine ne poznajo vedo, o čem je govora. LOL
No, ni treba nadaljevati, ker me tvoja nakladanja v zvezi s tem niti približno ne zanimajo.