Na The Economist sem zasledil naslednji graf, ki prikazuje razmerje med kompenzacijo direktorjev 350 najvecjih korporacij v ZDA in povprecno placo delavca.
Graf je povzet iz naslednjega clanka Economic Policy Institute, kjer najdemo med drugim naslednji podatek:
From 1978 to 2011, CEO compensation increased more than 725 percent, a
rise substantially greater than stock market growth and the painfully
slow 5.7 percent growth in worker compensation over the same period.
-
Ne niso vredni tega denarja. Kar se mene tiče, vsak, ki "zasluži" mesečno več od okoli 3-kratnika povprečne plače (razen predsednika države, vlade in držvnega zbora – zaradi ekonomske neodvisnosti, recimo), ni zaslužil tega denarja; pa mi je vseeno, ali je izzumil jabolko.
Samo jaz sem skrajnež…
(ZdravaPamet)
Zanimivo bi bilo videti še primerjavo z lastniško strukturo podjetij in organizacijo vodenja. Mislim, da je glavni pogoj za strmo rast plač ločitev lastnika podjetja od njegovega vodenja, saj si fizični lastnik/ustanovitelj podjetja ne bi privoščil tako velike plače, posledično pa tudi ne svojim podrejenim, saj gre za izčrpavanje podjetja. Pojav se je po mojem mnenju povečal, ko so začela manjša podjetja z uveljavljenimi blagovnimi znamkami prehajati iz družinskih rok v roke velikih korporacij, skladov in bank.
Skupaj s tem pa seveda pada tudi socialni vidik delitve plač.
Zanimivo razmišljanje, vendar vsaj glede na graf nisem prepričan ali je povsem natančno. Če pogledava graf je trend rasti vseskozi prisoten, kar je logično, vendar do pravega "razcveta" pride od sredine osemdesetih prejšnega stoletja. Transformacija lastniške strukture o kateri ti govoriš se pa je, če se ne motim, zgodila vendarle prej.
Sam zgornji graf prej povezujem s pojavom, na eni strani, neoliberalizma oziroma (nekritične) deregulacije iz obdobja R. Reagana in M. Thatcher, in pa nadaljevanja paradigme kapitalizma po uveljavitvi fordizma ("ukinjanje/onemogočanje" sindikatov, pritisk na zmanševanje stroškov dela itd)
CEO je plačan toliko, kot so mu lastniki pripravljeno fiksno dati s pogodbo + glede na rezultate (preko opcij). Njihova cena je pač takšna, kot jo je določil trg in je spraševanje o vrednosti odveč. Če so jih lastniki pripravljeni toliko je to pač to.
Vprasanje ob tem je, kaj se je zgodilo med leti 1985-1990, da so bili lastniki naenkrat pripravljeni placevati managerje desetkrat(!) vec.
Tule je ena zanimiva teorija (prehod v asset-based gospodarstvo …): http://www.newleftproject.org/index.php/site/article_comments/we_have_never_been_neoliberal
Jaz mislim, da je glavni vzrok padec železne zavese. Tudi časovno lahko vidimo, da je začela krivulja na grafu strmeje naraščati po letu 1990. Do takrat je bil kot antipod kapitalizma komunizem v vzhodni Evropi in tudi v Evropi, vsaj v nekaterih državah kot so recimo Grčija, Italija, Francija (v Nemčiji morda ni bila stranka močna, so pa imeli vzhodno Nemčijo, s katero so tekmovali) so bile komunistične stranke dokaj močne. Zaradi tega so bili delavci relativno dobro plačani, saj bi v nasprotnem primeru obstajala realna nevarnost, da bi na volitvah prevzele oblast te komunistične stranke. Po padcu železne zavese… Beri dalje »
Ne, niso vredni. Naj si izposodim še besede Johna Miltona… če je tak človek dober, ne more storiti več kot drugi, če je slab, lahko povzroči več škode kot milijon drugih… Za tiste, ki menijo da je spraševanje o vrednosti odveč: nekdo je dejal, da je cinik tisti, ki pozna ceno vsega in ne pozna vrednosti ničesar… Drugače je pa kategorija managerjev že poudarjena tudi v članku https://kvarkadabra.net/2012/01/upor-mezdne-burzoazije.htmlPoglejte si predvsem del:…no longer the entrepreneur who owns his company, but the expert manager … who runs a company owned by banks .. or dispersed investors… Tudi meni je uganka, zakaj za… Beri dalje »
http://www.delo.si/novice/varcevalni-ukrepi/vlada-odgovarja-bralki-o-stevilu-zaposlenih-po-placnih-razredih.html
Tisti, ki so pri vrhu zaslužijo veliko preveč. Pa nisem zoper javne uslužbence. Ampak plača 9.400 evrov na mesec… je nekaj, kar me sili v jok.
Plačni razredi proti vrhu so nekoliko "pregosti".
(ZdravaPamet)
V plačnih razredih je najvišji plačni razred 65., in v tem plačnem razredu je bruto plača 5800 EUR, kar ni nekaj posebno visoka plača za predsednika države. Tiste plače, ki jih ti navajaš pa so plače z raznimi dodatki (OK, del je dežurstvo kar je prav da je plačano), ki pa so marsikdaj vprašljivi. Mislim, da v marsikaterem segmentu javnega sektorja plače niso ravno ne vem kako hudo bogate. Je pa veliko anomalij, od tega, da je sodnik začetnik v istem plačnem razredu kot izredni profesor na Univerzi, ki je moral opraviti doktorat znanosti in iti skozi dve habilitaciji, pa… Beri dalje »
"V plačnih razredih je najvišji plačni razred 65., in v tem plačnem razredu je bruto plača 5800 EUR, kar ni nekaj posebno visoka plača za predsednika države." Da ni? Meni je zelo visoka. Dodatki in nadure gotovo ne morejo prinesti k plači skoraj 5000 evrov. Teli direktorji nekaterih javnih zavodov so milijonarji. Delajo več kot predsednik vlade. Toliko, da "zaslužijo" dve njegovi plači. Plače v javnem sektorju nikoli ne bodo "pravične". Lahko bi bile vsaj … delavske. A mi bo profesor na fakulteti rekel, da rabi več kot 2000 evrov, sicer bo odšel v tujino? Ne vem no. Kaj naj… Beri dalje »
No ja, sicer verjetno nima smisla s tabo razpravljati glede na ton zadnjega odgovora, ampak vseeno. Če te prav razumem si potem ti za uravnolovko, vsak naj ima 500 evrov pa bomo vsi zadovoljni? Zakaj po tvojem nekdo, ki je po študiju opravljal nekaj let doktorat, se ves čas trudi dodatno izobraževati, predaja svoje znanje študentom in ob tem ustvarja novo znanje (ki se lahko prenese tudi v gospodarstvo v obliki novih visokotehnološki podjetij in s tem ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo) ne bi smel imeti višje plače kot nekdo, ki je dokončal samo osnovno šolo? Naj… Beri dalje »
V resnici sem za uravnilovko, če me že sprašuješ. Čeprav nisem pa niti proti temu, da je razmerje med največjo dovoljeno plačo in najmanjšo plačo 3:1. "Zakaj po tvojem nekdo, ki je po študiju opravljal nekaj let doktorat, se ves čas trudi dodatno izobraževati, predaja svoje znanje študentom in ob tem ustvarja novo znanje (ki se lahko prenese tudi v gospodarstvo v obliki novih visokotehnološki podjetij in s tem ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo) ne bi smel imeti višje plače kot nekdo, ki je dokončal samo osnovno šolo?" V resnici tega ne trdim. Zastavljal pa sem obratna… Beri dalje »
Uravnilovka ne le da je nepravična, tudi rezultatov v obliki boljšega standarda ne daje. To ni nikoli in nikjer delovalo.
V javnem sektorju so res sistemski problemi. Gotovo pa javni sektor ni dobrodelna ustanova, ki naj zaposluje tiste, za katere se ne ve "kam bodo vsi ti potem šli".
Zdaj smo se problema javnega sektorja lotili na najbolj preprost in hkrati popolnoma napačen način – zmanjšali smo plače. Pravih problemov pa to ne naslavlja.
Kot pravim, s stališča osnovnošolca, ki prejema minimalno plačo, bi bilo še kako pravično. Nagrado pa prejemaj takrat, ko jo boš "zaslužil" tako, da ne bo spodaj nekdo, ki zavoljo tvoje višje plače prejema temu primerno nižjo plačo. "V javnem sektorju so res sistemski problemi. Gotovo pa javni sektor ni dobrodelna ustanova, ki naj zaposluje tiste, za katere se ne ve "kam bodo vsi ti potem šli". " Mogoče nisem bil dovolj jasen s svojo izjavo. Ti ljudje bodo nekam zagotovo šli. In tudi tam bodo verjetno enako delali. S svojim zagovarjanjem rezov pri lenobah ne delaš drugega kot prelagaš… Beri dalje »
Aja, še nekaj.
"Uravnilovka ne le da je nepravična, tudi rezultatov v obliki boljšega standarda ne daje. To ni nikoli in nikjer delovalo."
Daj mi pomagaj. Kje pa so probali?
(ZdravaPamet)
Zdi se mi, da pravičnost razumeš tako, da naj bi imeli vsi približno enako. To seveda ni pravičnost. Seveda je prav, da ima tudi osnovnošolec dovolj za življenje, ampak ne na nepravičen račun drugih. Redistribucija itak poteka preko davkov. Je pa popolnoma nepravično, da pričakuješ od npr. univerzitetnega profesorja, da bo zanj sprejemljiva plača na ravni osnovnošolca. Kako pa bi ti definiral, kdaj si npr. manager zasluži nagrado? In ne pozabi, da to presojaš s stališča lastnika. Ja, živiš v isti družbi z njimi. Ampak to še vedno ni razlog, da jih moramo vsi plačevati, če njihove usluge niso potrebne.… Beri dalje »
> Daj poglej si katerokoli državo, ki je imela/ima pretirano in umetno ustvarjeno enakost med ljudmi. Vsi so res približno enaki, ampak približno enako revni.
Velike neenakosti precej bolj korelirajo z veliko revščino, kot pa velike enakosti, če smo že ravno pri tem.
Nikjer nisem eksplicitno napisal, da bi profesor moral imeti minimalno plačo. Trdil sem, da profesor, ker je to, kar je, namreč integralna, izobražena osebnost, ne bo trdil, da potrebuje poslansko plačo in če je ne bo dobil, bo šel v tujino. Plača nekaj čez dva tisoč evrov je precej spodobna plača! In nisem trdil, da je za profesorje preveč. Predvsem sem dvigal glas za tiste, ki ga sami razen s samomorom ne morejo. A veš, to so tisti, ki imajo minimalno plačo in kao naj bi živeli "samostojno" življenje. Pa ga ne morejo. "Zdi se mi, da pravičnost razumeš tako,… Beri dalje »
Glej, država ne more kar tako neposredno zagotavljati delo in s tem plačo ljudem. Zaposluje lahko le v okviru potreb za delovanje javnega sektorja. Pri tem lahko ustvarja tudi pogoje in daja spodbude za zapolovanje v zasebnem sektorju, ne more pa problema nezaposlenosti reševati tako, da sama te ljudi zaposli. Država ni dolžna zagotavljati dela ljudem. Ne vidim razloga, zakaj nekdo ne bi šel v tujino, če ima tam boljše možnosti in je pri tem tudi bolje plačan. Sploh pri npr profesorjih ali raziskovalcih taka selitev sploh ni težka. Sorry, ampak višje izobražene moraš tudi primerno več plačati. Uravnilovka gotovo… Beri dalje »
Mogoče še tole v premislek. Imamo osnovnošolca s plačo 600 EUR in profesorja s plačo 2000 EUR, najcenejša najemnina za stanovanje pa stane npr 300 EUR. Narediva tako kot predlagaš ti. Plačo profesorja znižava na 1600 EUR, plačo osnovnošolca pa zvišava na 1000 EUR. Kaj se bo zgodilo z višino najemnine za stanovanje? Cena stanovanja se bo seveda povečala na npr. 500 EUR. Enako se bo zgodilo v vsemi ostalimi cenami. Osnovnošolec ostane na istem, profesorjem je na slabšem. To je podobno kot tista ideja o univerzalnem temeljnem dohodku. Količina denarja ne poveča bogastva posameznika. Pomembno je, koliko lahko s… Beri dalje »
Ne, saj nisem pravil, da bi država morala zaposliti ljudi. In vem, da izobraženi ljudje pričakujejo večje plače. Ampak saj, recimo, trikratnik povprečne plače JE visoka plača. Torej je že danes zanje nekako poskrbljeno. Pa mislim, da se izseljujejo ne zaradi plače, ampak zato, ker ne morejo delati tistega, kar želijo. A ni tako? Mogoče uravnilovka ni pravična do vseh. Ampak saj tudi minimalna plača ni pravična do vseh, ki jo prejemajo. Se strinjaš? Kaj bova zdaj? "Kaj se bo zgodilo z višino najemnine za stanovanje? Cena stanovanja se bo seveda povečala na npr. 500 EUR. Enako se bo zgodilo… Beri dalje »
Aja, pa mimogrede, tale komentar ima še nekaj implicitno vsebovanega.
"Zakaj po tvojem nekdo, ki je po študiju opravljal nekaj let doktorat, se ves čas trudi dodatno izobraževati, predaja svoje znanje študentom in ob tem ustvarja novo znanje (ki se lahko prenese tudi v gospodarstvo v obliki novih visokotehnološki podjetij in s tem ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo) ne bi smel imeti višje plače kot nekdo, ki je dokončal samo osnovno šolo?"
Namreč oba veva, da osnovnošolec z minimalno plačo ne more samostojno živeti v svojem stanovanju.
(ZdravaPamet)