Zapletena logika pravne razlage oziroma Ali “lahko” pomeni “mora”?

V pravu je marsikaj treba narediti v dveh korakih. Pravna pravila, recimo, je najprej treba napisati, nato pa še razlagati. Zakonodajalec se mora denimo krepko potruditi, da napiše čim boljši zakon, a tega skoraj gotovo v praksi ne bo mogoče uporabljati, ne da bi sem ter tja od njegovih naslovnikov ali uporabnikov (na končni stopnji sodnikov) zahteval, da kakšno njegovo nejasno določbo razložijo s pomočjo pravno dopustnih ali zapovedanih orodij razlage, npr. jezikovne, logične, zgodovinske ali teleološke (namenske) razlage.

Včasih se tako v pravu (podobno kot sicer v življenju) pojavi vprašanje, kaj kakšna beseda pravzaprav pomeni oziroma želi – v danem kontekstu – pomeniti. Že pred leti sem tako na Kontekstu objavil nekaj zapisov o vprašanju, ali besedica “ali” pravzaprav lahko pomeni tudi “in” (povezave na prvo, drugo in tretjo objavo), malo kasneje pa o tem pisal tudi v neki svoji IUS kolumni.

Danes pa na kratko o pomenu besede “lahko”. Ali “lahko” vedno pomeni zgolj “če želi, sme, če noče, pa ni treba”, ali pa lahko “lahko” včasih pomeni tudi “nekaj mora, a ima malo izbire, kaj”?

Praktični primer, na katerega me je opozorila razprava v neki pravni združbi, je določba tretjega odstavka 111. člena slovenske ustave, ki ureja volitve predsednika vlade. Takole piše:

Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.

Kaj v tej določbi pomeni, da “lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata”? Na prvo žogo bi lahko rekli, da je to možnost, ki jo ima in jo po svoji presoji lahko bodisi izkoristi bodisi ne. A vendar je določbo mogoče brati tudi drugače – da v resnici pomeni, da predsednik lahko izbira, ali bo predložil drugega ali ponovno istega kandidata, mora pa se odločiti za eno ali drugo izbiro.

Za pravno avtoritativni odgovor je potrebno nekaj več  kot objava na blogu (pa čeprav Kvarkadabri), prav tako pa bi bilo zanimivo raziskati, kaj so s tem menili snovalci ustavne določbe, a vendarle: v kontekstu celotnega člena in širše ustavne ureditve postopka ter vloge predsednika v njem se zdi, da je druga razlaga pravilnejša – da je torej predlaganje kandidata v “drugem krogu” predsednikova dolžnost, ki se ji ne bi smel izogniti.

Vse skupaj še malo zakomplicira dejstvo, da se besedica “lahko” v odstavku pojavi dvakrat – drugič, ko govori o možnosti konkurenčnih kandidatov poslancev oziroma poslanskih skupin. Glede druge rabe je očitno, da ne more pomeniti dolžnosti poslancev, kak zakrknjen logik pa bi lahko opozoril na dikcijo “prav tako pa lahko …” in zatrjeval, da naj bi drugi “lahko” učinkoval “prav tako” (=na enak način) kot prvi: da torej tako predsedniku kot poslancem podeljuje enako možnost. Taka razlaga po mojem mnenju ne bi bila ustrezna, za pomiritev zakrknjenih logikov – in pedantnih slovenistov – pa bi morda namesto “prav tako pa lahko” zapisali kot “poleg tega pa lahko“.