Včeraj je IPCC objavil povzetek prvega poročila o energiji iz obnovljivih virih, pregled stanja danes in scenarijev njihove prihodnje izrabe. Special Report on Renewable Energy Sources and Climate Change Mitigation (SRREN) -celotno poročilo bo objavljeno konec maja.
Delež obnovljivih virov v globalni oskrbi primarne energije danes predstavlja 12,9%, od tega je daleč največji del biomasa (10,2%). A še pri teh desetih odstotkih največji delež (60%) predstavlja tradicionalna uporaba lesa za kuhanje in ogrevanje v državah v razvoju.
Precej v kontrastu s tem pa poročilo izkazuje dokajšnji optimizem glede obnovljive energije v prihodnosti, pri čemer izhaja iz koncepta tehničnega potenciala OVE – po definiciji je to tista energija, katere izraba bi bila sicer mogoča z danes obstoječimi tehnologijami, a brez upoštevanja ekonomske cene in ostalih ovir: “The amount of RE output obtainable by full implementation of demonstrated technologies or practices. No explicit reference to costs,barriers or policies is made.”
V prid prihodnji večji vlogi OVE govorijo tudi očitni trendi povečevanja njihove rabe, nižanje cen tehnologij in seveda dolgoročna nujnost prehoda na nizko-ogljično proizvodnjo energije zaradi omejevanja podnebnih sprememb.
V spodnji tabeli so ocene tehničnih potencialov posameznih obnovljivih virov, izražene v eksajoulih (10^18J) na leto. Za l. 2008 je globalna ocena skupne oskrbe energije (total primary energy supply) 492 EJ.
Ocene globalnih tehničnih potencialov posameznih virov pri proizvodnji elektrike:
Geotermalna energija: od 118 EJ (najnižje ocene) do 1109 EJ (najvišje ocene)Hidroenergija : 50EJ – 52 EJEnergija iz morja: 7 EJ – 331 EJVeterna energija: 85 EJ – 580 EJ
Pri globalni skupni primarni energiji (biomasa in sončna omogočata več različnih rab):
Energija iz biomase: 50 EJ-500 EJSončna energija: 1.575 EJ – 49.837 EJ
Razlike med ocenami so očitno precej velike. Ne glede na to pa iz njih izhaja, vsaj teoretično, da je obnovljivih virov energije dovolj, da bi tudi ob naraščajoči porabi lahko zadostili vsem potrebam v prihodnosti.
Glede napovedi poročilo obravnava 164 scenarijev dolgoročne uporabe obnovljive energije, ki upoštevajo ekonomske, tehnične, politične … dejavnike aplikacije. “Konservativnejša” skupina scenarijev modelira delež skupne oskrbe primarne energije (total primary energy supply) iz obnovljivih virov na
17% l. 2030 in v 27% l. 2050;
scenariji z največjim deležev OVE (to so scenariji, ki hkrati vključujejo cilj obdržati koncentracijo CO2 pod 400 ppm) pa predvidevajo
43% l. 2030 in 77% l. 2050.
In Slovenija?
V tem kontekstu je zanimivo pogledati ocene za Slovenijo. Mogoče bo nova energetska strategija vključevala kakšne nove študije glede OVE, ki jih gotovo potrebujemo. Tu navajam oceno iz Novak P., Tomšič M., 2004, Z učinkovitim ravnanjem z energijo do uspešnega razvoja, Usklajeno in sonaravno 11, Svet za varstvo okolja RS, Ljubljana, str. 105-110.
Za primerjavo, skupna poraba primarne energije v Sloveniji l. 2007 je bila 307 PJ (307×10^15J)
| Raba leta 2002 (PJ) | Tehnični potencial (PJ) | |
| Energija sonca | 0,001 | > 2 440 |
| Energija biomase | 18,66 | > 20 |
| Energija voda | 13,65 | > 32 |
| Energija vetrov | 0 | > 11 |
| Geotermalna energija | 0,18 | 12 000 ? |
| Skupaj | 32,49 | > 14 503 |
-
