V redu je, da ob naftni nesreči v Mehiškem zalivu spet več omenjamo katastrofo v delti reke Niger. Proizvodnja dveh milijonov sodčkov na dan uvršča Nigerijo med največje proizvajalke nafte, in jo istočasno dela za najočitnejši primer “resource curse“. Torej učinka, ko naravni vir prinese škodo in ne koristi – v primeru Nigerije vrsto državljanskih vojn, povečano revščino prebivalstva in popolno opustošenje okolja v delti Nigra.
Ampak omejimo se le na razlitja nafte. Katastrofalnosti podatkov se zavemo, če jih primerjamo z sedanjimi v Mehiškem zalivu, ki si jih bolj živo predstavljamo zaradi TV prezence. Ameriško razlitje ocenjujejo (konec aprila) na 5000 sodčkov nafte na dan. Ocene celotne količine razlite nafte v Nigeriji v letih 1976-1996 so od 1 milijona do 2,4 milijona sodčkov. Samo Shell je pred kratkim priznal, da se je v njegovih operacijah l.2009 izlilo 14.000 ton (pribl. 100.000 sodčkov) nafte. Uradno nigerijska vlada beleži več kot 7000 razlitij od l. 1970 do 2000. In tako naprej.
-
