Danes smo imeli drugo sejo Sveta za znanost in tehnologijo (SZT). Ker je bila seja javna, prisotni pa so bili tudi novinarji, lahko tudi na blogu na kratko povzamem nekaj svojih vtisov. SZT je sicer posvetovalno telo Vlade in ima nekaj malega zakonskih pristojnosti, sicer pa v glavnem svetuje.
Najprej bi rekel, da me je predsednik vlade na današnji seji navdušil. Problem takšnih teles kot je SZT je namreč, da se lahko vsebina zlahka izgubi v goli formi in leporečju. Tudi danes smo kar nekaj časa izgubili za ustanavljanje podteles, ki naj bi pripravljala izhodišča, o katerih bomo nato odločali na naslednjih sejah… Predsednik vlade pa nas je v čustvenem govoru neposredno pozval, naj čimprej predlagamo konkretne ukrepe, ki naj bi jih sprejela Vlada in Parlament. Zelo mi je bilo všeč, ko se je prijel za glavo in zmajeval, ko so nekateri postregli z lepimi besedami o raznih evropskih in podobnih “strategijah”, o katerih se vsi strinjamo. Glede tega, da bi radi imeli čim boljšo znanost in čim več visokotehnoloških podjetij, verjetno res ni dilem. Bistveno vprašanje je, kako to doseči. Predsednika vlade je zanimalo, kaj konkretno predlagamo člani SZT kot reprezentativni predstavniki znanstvene sfere, naj Vlada ukrene glede boljših razmer za razvoj znanosti in inovativnosti. Odgovore želi čimprej! Pravi, da je prav letos ključno leto, da nekaj storimo. Zvenel je zelo prepričljivo in izžareval je navdušenje, zato se mi zdi, da je treba to njegovo pobudo podpreti in mu čimprej dostaviti pobude, ki imajo podporo v raziskovalni sferi.
Predsednik SZT Marko Jaklič je nato predstavil zelo zanimiv predlog razvojnega projekta Slovenija 2.0, ki ga je pripravil skupaj z Andrejem Nabergojem, s katerim smo pred mnogimi leti skupaj izdajali revijo Kolaps, zdaj pa je podjetnik v Silicijevi dolini v ZDA. Njuna ideja je, da bi Slovenija postala nekakšna “Silicijeva dolina na sončni strani Alp” oziroma regionalen center za “novo ekonomijo”, kjer bi lahko prodorni ljudje z vizionarskimi idejami ustanavljali nova visokotehnološka podjetja. Vse seveda s podporo skladov tveganega kapitala, ki bi tu investirali v konkretne visokotehnološke podjetniške ideje, med katerimi bi jih vsaj nekaj sčasoma uspelo in zaživelo kot uspešna podjetja. Pri pobudi gre za aplikacijo sicer že preizkušenega mehanizma, s katerim so nastala mnoga danes vodilna svetovna podjetja denimo s področja biotehnologije in interneta. Menda bi pri realizaciji projekta z veseljem sodelovali tudi “guruji” nove ekonomije, ki so podobne projekte vodili že drugje po svetu. Natančnejša predstavitev pobude in drugo gradivo s sej SZT si lahko ogledate na spletni strani ministrstva.
Že pred nekaj tedni smo imeli tudi v okviru Kvarkadabre debato, katere povzetek so Izhodišča za vizijo razvoja znanosti v Sloveniji. Morda je zdaj pravi trenutek, da kar v okviru tega bloga, odpremo še širšo razpravo, v kateri bi vsakdo lahko predstavil svoje ideje. Skozi soočenje pogledov ter medsebojno vrednotenje idej bi se lahko izkristalizirale konkretne pobude, kaj bi bilo dobro narediti in kako. Pri raznih vizijah in strategijah, ki prihajajo od zgoraj, je zmeraj problem, da takšni dokumenti nikogar ne motivirajo. Če pa bi se pobude izoblikovale med samimi raziskovalci, bi imele že zaradi samega procesa nastajanja veliko motivacijsko moč, tako da z implementacijo ne bi bilo težav.
Moj predlog je zato, da se zunaj tradicionalnih inštitucij odpre temeljita razprava o viziji razvoja znanosti v Sloveniji, kjer bomo raziskovalci sami s pomočjo orodij, ki nam jih danes nudi internet, izoblikovali neko skupno stališče, s katerim se bomo vsi na koncu identificirali. Za takšen način dela se je uveljavil izraz Crowdsourcing, in verjetno je prav ustvarjanje nove vizije razvoja znanosti v Sloveniji (v birokratskem jeziku se temu reče NRRP) najbolj primerna tema za preizkus novega Web 2.0 načina usklajevanja idej in formulacije skupnega interesa.
Tule je povezava na GoogleDoc dokument z zbranimi nekaj idejami, ki ga lahko dopolnjujete.
Kaj menite?
-
Podrobna novica o sestanku pa je tudi na straneh mvzt, in sicer tukaj.
Pahor je sicer na prvi sliki res kar nekam zlovoljen, tako da verjamem glede drzanja za glavo
V časopisih (Delo, Dnevnik) pa o tem niti besede. Le o Brezigarjeva vs. Zalar, (ne)prijateljskih navezah Prijatelja, bulmastifih in prisluhih Sove. Razvoj Slovenije očitno ni zanimiva tema, temveč le njen "propad"?
Sašo, načeloma se z napisanim strinjam, a bojim se, da bo kot obicajno ostalo pri lepih besedah, nikoli pa ne bodo te "besede kruh postale". Veseli me, kar sem prebral v danasnjem Delu, da je bila narejena raziskava, ki je pokazala, da zdaj že zaostajamo tudi za novimi članicami EU (vsekakor vsaj za Višegrajsko skupino), na kar jaz opozarjam že vrsto let (odkar sem bil pred 7 leti na srečanju vzhodnoevropskih znanstvenikov EMBO kjer sem ze takrat videl, kako nas prehitevajo), ampak mi večinoma še naprej živimo v naši samozadostnosti in prepričanju kako dobri smo in bojim se, da bo… Beri dalje »
Hvala Gregor za komentar. Šele zdajle sem uspel prebrati zapis v današnjem Delu, ki dobro povzema vzdušje na seji. Tole sta dva odlomka iz članka v Delu: Še pred odhodom s seje nam je uspelo, da smo se s premierom na kratko pogovorili. Povedal je, da bo Gregor Golobič v vladi zadolžen, da bodo »v kratkem implementirali vse kratkoročne in tudi bolj dolgoročne ukrepe, ki se jih bo domislil SZT«. Koliko mu pomeni predlagana zamisel razvojnega preboja? Odgovoril je, da zelo veliko in da resnično verjame, da nas lahko reši iz začaranega kroga povprečnosti. Vprašali smo ga tudi, ali je,… Beri dalje »
In potem se mnenja clanov sveta. Med drugimi tudi:
"Rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik je dejal, da je »zelo spodbudno«, da se je predsednik vlade udeležil seje SZT in da je bil tako optimističen, poudaril pa je, da se »ne da nič narediti brez dodatnega denarja«. Zato pričakuje, da bodo to upoštevali pri predvidenem rebalansu."
BlaBlaBla. Socialisticne fosile na UL v penzijo, pa bo.
Kar je mene malce 'pogrelo' ob branju prispevkov v medijih je kontrast med zanesenjaskim nastopom predsednika vlade, v skladu z vizijo, da je znastvenoraziskovalna dejavnost osrednje gibalo gospodarskega razvoja na eni strani ter, po njegovem odhodu, opozorilom ministra za znanost, da se bo raziskovalna sfera le z izredno zavzetostjo izognila linearnemu zmanjsanju sredstev. Morda samo jaz v tem kontrastu dojemam kancek nekonsistentnosti ce ze ne hipokrizije?
Vir: Delo 10. april, spletna stran ARRS
Zdi se mi, da Golobič meri na to, da bi si morala akademska in znanstvena skupnost sama postaviti bolj ambiciozne in strateške razvojne cilje. Da postane avtonomna in da jo on pri tem podpira. Nekako v tej smeri je šla tudi njegova kritika bolonje: samo jamrate, namesto da bi reformo (ki je zdaj hočeš nočeš dejstvo) izrabili za spremembo okostenelih programov v take, kot si jih želite. Vsaj glede slednjega se izhajajoč iz svojega delovnega kolektiva kar strinjam: največ ovir smo si postavili kar sami sebi. Če torej misli pod "izplutjem iz varnega pristana" nekaj takega – da znanstvena skupnost… Beri dalje »
Sašo, v kolikšni meri pa ti je uspelo predstaviti "naše" predloge za doseganje znanstveno odlične Slovenije (t.j. https://kvarkadabra.net/2010/03/izhodisca-za-vizijo-razvoja-znanosti-v.html )?
Kot sem videl z eno ali dvema izjemama v SZT spet sedijo eni in isti ljudje, ki že zadnjih 15 ali 20 let vodijo znanstveno politikov Sloveniji. Glede na številne kritike je očitno niso pripeljali prav daleč, ampak očitno bodo po stsrem utečenem sistemu še naprej eni in isti odločali o vsem, kot je to v navadi v naši podalpski deželici. Bog ne daj, da bi lahko kaj povedal kakšen mlajši, bolj prodoren raziskovalec…
Veliko povejo tudi rezultati zadnjega razpisa za projekte . Baroni vec kot ocitno vladajo nad izborom.
Jure: "naše" pobude so šle naprej… Imam tudi že nekaj povratnih informacij, ki so morda zanimive. Pretirana birokracija je problem predvsem na ravni organizacije samih inštitucij (fakultet, inštitutov). Govoril sem z ljudmi iz UL, ki brez težav kupujejo denimo letalske karte pri nizkocenovnih ponudnikih.
Sicer mislim, da je Luka zadel bistvo. Treba je razmišljati z vidika celote in ne parcialno (kot pravi: npr "baronov" vs. "mladim", "aplikativcev" vs. "bazalcev", "naravoslovcev" vs. "humanistom" itd). Osredotočiti se je treba na iskanje novih idej in konkretnih pobud. Nujno moramo preseči fazo jamranja!
Sašo,
absolutno se strinjam s teboj, da moramo preseči fazo jamranja in razmišljati kako celostno spremeniti stvari, ampak žal je pa realnost taka, da nam mlajšim večinoma ostaja samo jamranje, saj naš glas nikogar v institucionalnih okvirih ne zanima, čeprav bi morda znali kaj povedati glede na izkušnje.
Europe’s Silicon Valley? Andrej Nabergoj:“Silicon Valley is the global hub for the creation of new economy industries,” he explains. “Western European entrepreneurs gravitate towards London. But Eastern Europe with its vast engineering tradition and talent has no regional hub – Silicon Valley is far away and hard to get to; London too expensive. “This gap in Eastern Europe represents an ideal opportunity to create an ‘innovation haven’ – the 21st century equivalent of ‘tax havens’ that countries like Switzerland leveraged in the 20th century.” The man himself firmly believes a Silicon Valley-like hub will be created in a Central European… Beri dalje »
Izgleda, da v Sloveniji nismo edini, ki se igramo z idejo ustanavljanja svoje 'Silicijeve doline'. Sodec po pricujocem clanku v New York Times, so v Rusiji pri tem tudi ze precej bolj konkretni:
http://www.nytimes.com/2010/04/11/business/global/11russia.html?pagewanted=all
V Delovi prilogi Znanost je danes o ideji obsežen članek: Slovenija kot inovacijski paradiž – realna možnost ali utopija? /…/ O Pahorjevi pobudi smo se pogovarjali tudi s predsednikom SZT, dr. Markom Jakličem, sicer profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot je dejal na zadnji seji sveta, tudi sam v veliki meri »kriv« za premierjevo pobudo, saj mu je ob koncu minule zime skupaj z Andrejem Nabergojem predstavil projekt, katerega namen bi bil, da bi Slovenija v tem stoletju postala inovacijsko in podjetniško središče srednje in vzhodne Evrope, »inovacijski paradiž«, oziroma – kot je bilo to predstavljeno na zadnji… Beri dalje »
Disidentsko mnenje o ideji je v mladini izpred tedna dni, ki ga je spisal Joze Vogrinec, sociolog kulture medijev s filofaksa. Na voljo tukaj. Polno cvetk, zacne se ze z "Pahorjeva priporočila ljudstvu so nepopravljivo zgrešena. Vračajo nas v čase, ki jih ni več. Naivna in škodljiva so. " [Kaj? Inovativnost je skodljiva?] In potem take kot "Samo v statistiki »manj razvite« dežele »lovijo« in »dohitevajo« razvite. Dejansko pa niso na svojem tiru in »zadaj«, ampak so odvisne od zdajšnjih in prihodnjih razvojnih odločitev močnejših gospodarskih in političnih dejavnikov. Razvojna strategija mora predvideti prihodnja razmerja sil in možnost preživetja v… Beri dalje »
Iz rolanja po sceni v Mladini:
prejsnji teden:
Mišike, La Toje in druge Oriane skušajo Barbiki dopovedati, da se mu je primeril hud lapsus. (slovenija ne bo silicijeva, ampak silikonska dežela press)
ta teden:
Barbika ni imel v mislih ne silicijske in ne silikonske prihodnosti Slovenije. (pelje nas v sicilijansko press)
"Svet EU je brez razprave Milana M. Cvikla potrdil za člana Evropskega računskega sodišča", na Dnevniku .