Koliko ob pisanju znanstvenih (ali strokovnih, ali navsezadnje tudi poljudnih) člankov razmišljate o ciljnem bralstvu? V kontekstu pravnih razprav je v ZDA o tej “večni” temi kot odziv na nek drug zapis včeraj pisal Orin Kerr.
Sam se, čeprav v praksi zato včasih škrtam z zobmi, kar držim pravila, ki ga dajem kot nasvet tudi študentskim avtorjem: ne samo, da je misel na izbor pravega bralca pomembna, (relevanten) bralec ima tudi vedno prav. Če se avtorju zdi, da je nekaj zapisal sijajno, a želeni bralec, ki besedila ne bere z vnaprejšnjim vpogledom, poante ne dojame, potem je treba spremeniti bodisi samo besedilo bodisi ciljno bralstvo.
Je pa res, da je pri določenih besedilih (diplomah, doktoratih) povsem verjetno, da je prva verzija neizogibno vsaj delno namenjena samemu avtorju, ki si šele prek pisanja dokončno razčisti misli. V idealnem svetu bi to prvo verzijo nato sežgal in vse skupaj napisal znova, tokrat za bralca; v realnem svetu pa so prve verzije praviloma tudi zadnje.
