Po več kot treh letih je korejski pionir kloniranja Woo Suk Hwang dočakal sodbo. Kazni sicer ni dobil zaradi znanstvene prevere (še pomnite – Hwang je trdil, da je uspel narediti linije izvornih celic iz kloniranih človeških embrijev, izsledki so bili tudi objavljeni v reviji Science, pred tremi leti pa so bili po odkritju prevare članki umaknjeni). Sodišče je Hwanga obsodilo zaradi kršitve korejske zakonodaje glede bioetike, saj je za raziskave kupoval človeške jajčne celice, prav tako pa tudi zaradi prisvojitve okoli pol milijona evrov državnega denarja. Kazen? Dve leti pogojno za dobo treh let. Nizko kazen naj bi Hwang prejel, ker si je menda (kot piše The Korea Times) pridobil naklonjenost sodnika s “svojo predanostjo korejski biotehnologiji in pa izraženim obžalovanjem”. Več tukaj, komentar o tem, zakaj je bila obsodba nezanimiva za raziskovalce pa tukaj.
Zanimiva znanstveno-pravniška zgodba pa se je pred kratkim odvila tudi v naši bližini. Prizivno sodišče v Trstu je namreč dalo milejšo kazen za umor, ker je storilec nosilec gena, ki so ga raziskave v preteklosti povezale z nasilnim obnašanjem. To je sploh prvič v evropski sodni praksi, da je tovrstna razlaga obsojenčevega genetskega zapisa vplivala na kazen. V tem primeru naj bi šlo za gen, ki kodira encim monoamin-oksidazo (MAOA), le ta pa je prisoten pri metabolizmu nevrotransmiterjev, pa tudi za nekatere ostale gene. Majhna vrednost MAOA naj bi bila statistično povezana v večjo agresivnostjo – po raziskavi iz leta 2002, objavljeni v Science. Vse skupaj seveda odpira zanimiva vprašanja – naj ljudje zaradi genske osnove dobijo nižje kazni (saj si vendar “niso mogli pomagati”)? Ali naj dobijo strožje kazni (to so “slabi ljudje” – odstranimo jih z ulic)? V obeh primerih sem seveda genski determinizem prignal do absurda – a vseeno, je smiselno tovrstne podatke vključiti v odločanje o kazni? Z besedami Steva Jonesa, genetika na Unviersity College London
“90% of all murders are committed by people with a Y chromosome — males. Should we always give males a shorter sentence?” …. “I have low MAOA activity but I don’t go around attacking people.”
Daljši zapis o tem si lahko preberete na Nature.
Pa še zadnja na to temo. V začetku tega leta je nytimes imel odličen zapis o tem koliko je “znanosti” v forenziki. Če ste zapis spregledali, vam ga toplo priporočam v branje.
-
