Za neko konferenco o jeziku v visokem šolstvu, ki se ima v novembru zgoditi na SAZU, sem napisal razpravo z naslovom “Nacionalni jeziki, visoko šolstvo in mobilnost v pravu EU”. V njej nisem kaj dosti (onkraj zakonskih in statutarnih določb) analiziral ureditve rabe slovenščine pri nas, ker za to niti nisem strokovnjak, ampak sem ponudil nekaj primerjalnopravnih izkušenj z jezikom v izobraževanju drugod na svetu in mobilnostjo v razmerju do jezika v Evropski uniji.
Vseeno pa bi na sami konferenci rade volje vključil tudi kakšne praktične podatke ali izkušnje s slovenskih fakultet v zvezi z rabo, nujo, prekletstvom ali koristnostjo poteka študijskega procesa v tujem jeziku. Če imate v zvezi s tem kako zanimivo izkušnjo, bom vesel komentarja k tej objavi ali elektronskega pisma na naslov, ki ga najdete na moji osebni spletni strani. Hvala lepa!
(P.S. Samo razpravo, z vsemi njenimi omejitvami, bom v končno postavljeni obliki skušal objaviti na isti spletni strani.)
Odprl si zelo zanimivo temo. Na žalost ti ne morem ponuditi nobene sočne anekdote s tega področja. Če se ne motim je politika na FMF taka, da so predavanja v angleščini takoj ko je en študent tuje govoreč – nisem pa trdno prepričan v to. Tu sem pač še vedno outsider. Imam pa zato veliko bolj izdelano mnenje glede pisanja prijav na razpise ARRS tako v angleščini kot v slovenščini. Tu je po mojem mnenju pisanje prijave v dveh izvodih pretirana zahteva. Dejansko je situacija kar nekoliko absurdna. Sam namreč prijave najprej napišem v angleščini saj je to jezik v… Beri dalje »
Že to, kar si napisal, bo brez dvoma uporabno, pa čeprav brez sočnih anekdot. Hvala! Vsekakor se potemtakem tudi v predavalnice seli logika večernih pomenkov v pivnici – čim je eden tujec, se dosti časa vsi pogovarjamo v angleščini. Pa saj tu niti nismo velika izjema – sem že slišal za predavanja na nemških univerzah, ki so v angleščini, čeprav ni med slušatelji nobenega tujca; pač zato, da vadijo za udeležbo v tujini. Ločena zgodba je, da s tem morda kršite Zakon o visokem šolstvu in Statut UL, a v tem primeru tako ali tako nemara še zdaleč ne bi… Beri dalje »
Ah ne, to da bi bilo izumljanje novih besed nesmiselno, pa vsekakor nisem hotel zapisati. Pravzaprav se pri tem čisto zabavam. Problem je le v tem, da so z na novo skovanimi besedami v razpisih malce večji križi in težave kot kje drugje. Pri pisanju tega kar želim narediti bi želel biti kar se da razumljiv. Izumljanje novih besed tu ne pripomore preveč. Vprašanje sicer ostane, kdaj zahtevati to izumljanje novih besed – predno je raziskava opravljena (predno morda to ozko področje raziskovanja v Sloveniji sploh obstaja) ali šele kasneje?
Super, samo preverjam. 🙂
(In rad verjamem, da so s prevajanjem na mah in razumljivostjo ob pisanju projektov težave, čeprav bi lahko hudomušno v razpisu ravno v luči tega branili dvojezičnost prijav, saj te tako priročno vedno vsebujejo izvirnik v angleščini in predlagani novi izraz v slovenščini…)
Problem je le v tem, da so prijave skrite pred sirso javnostjo. Za predlagani prevod tako vedo le avtor in recenzentje…
Cudi me, Jure, da izumljate besede sele ob prijavi projektov. Pri nas je to najvecji izziv doktorandov, da spravijo skupaj tisti razsirjeni povzetek v slovenscini. Potem hodijo od vrat do vrat in sprasujejo, kako se kaj prevede. Meni se zdi recimo zgledno, kako ima to urejena biokemija, ki ima svojo komisijo za slovenjenje in na netu objavljen slovar: terminoloska komisija . Bilo bi fino, ce bi tudi ostale vede imele neko 'komisijo' za prevode. Po moje bi bil za fiziko najprimernejsi Kodre, ki pozna jezik, pozna finese in se uziva v kovanju novih besed (kot je nedvomno dokazal v Stoparskem… Beri dalje »
Da ne bo pomote – tega, da razpisna dokumentacija vsekakor že zaradi ekskluzivnosti bralstva ne more biti resen kandidat za uvajanje novih izrazov, mi je seveda povsem jasno, zato tudi omenjena "hudomušnost" takega argumenta. Je pa tudi res, da imam včasih občutek, da moje (v bistvu kar vse naše) najbolj izdelane pravne razprave, objavljene v najresnejši slovenski pravni reviji, prebere približno pet ljudi, tako da nabor bralstva ni dosti večji kot na tovrstnih razpisih… In ja – ne vem, ali bi fiziki potrebovali ali znali vzpostaviti terminološko komisijo, a sem vsekakor tudi sam povsem za to, da Kodre skuje še… Beri dalje »