“Sex it up!”
To je nasvet, ki bi ga lahko slišali od urednika kakšne ameriške pravne revije (od katerih večino najboljših urejajo študenti sami, kar morda pomaga), nanašal pa bi se na naslov znanstvenega članka, ki bi ga hoteli ponuditi v objavo.
O tem sem se ta teden nekoliko obširneje razpisal v svoji IUS kolumni (moram priznati, da sem kot kolumnist z obvezo, da vsaka dva tedna tam objavim novo kolumno, včasih kar v zadregi, ko ob kaki ideji razmišljam, ali je bolj primerna za objavo tu, tam ali še kje drugje). A vendar je izkušnja morda podobna tudi drugod, zato me zanima: sta tudi na drugih znanstvenih področjih del “prodajanja” znanstvenih dosežkov v obliki pisanih besedil tudi čim lepše “pakiranje” in “prodajni slogan” oziroma, po domače, naslov?
V pravni srenji je to, kot rečeno, nemara najbolj razširjeno v ZDA. A pred nekaj tedni sem doživel podobno izkušnjo tudi bližje domu. Za neko konferenco o državljanstvu na Dunaju sem se ponudil pripraviti referat z naslovom “Rethinking the traditional concept of citizenship, inter-state competition and diversity: European Union as a testing ground”. Ker gre za bolj ali manj zaprto konferenco ekspertov, ki se ne namerava končati s publikacijo, se z vprašanjem seksapila naslova nisem posebej ukvarjal.
A ko sem dobil pismo o sprejemu referata, mi je eden od organizatorjev posredoval tudi naslednjo prošnjo: “I would like to see the title more ‘sexy’…” Da bo lepše izgledal na programu. Ob zavedanju siceršnjega pomena seksapila sem stisnil zobe in ponudil alternativen naslov: “The New Economy of Citizenship: Monopolisation, Denationalisation or Privatisation?” Pa je bil veliko bolj zadovoljen.
Še nekaj več o tem vidiku pravnega pisanja si lahko preberete v zgoraj omenjeni IUS kolumni. Je drugod, recimo na področju fizike, kaj drugače?
Kaj ni "sexy" v tem primeru le sinonim za zanimivo? (ceprav moram priznati, da mi je pri tvojem referatu bilo ob prvem naslovu nekako jasno o cem bos govoril, medtem ko je seksi naslov cisto neprozoren). Je pa res, da je tudi v teoreticni fiziki, pa verjetno tudi v eksperimentalni fiziki, prisoten govor o "seksi" problemih. To so ponavadi trenutno modni problemi, ki so "vroci", vlecejo veliko ljudi, in so tudi zanimivi. Pa se en "seksi" nasvet za pisanje clankov, ki mi ga je dal eden od bolj izkusenih sodelavcev. Nasvet se skriva pod oznako KISS – Keep It Short… Beri dalje »
Se bojim, da "seksi" tudi v tem kontekstu ni le sinonim za zanimivo, razen kolikor se vsaka privlačnost lahko enači z zanimivostjo. Čeprav je res, da imajo oči vsakega bralca svoj občutek o privlačnosti naslova. Ali je recimo naslov pravne razprave "Is It Really Possible to Do the Kessel Run in Less than Twelve Parsecs and Should It Matter?" zadetek v polno ali ne? Težko reči. Ta naslov ima nemara vsaj na prvi ravni tudi dve slabosti, ki ju omenjaš. Po eni strani tudi tu bralec ne bo prepričan o vsebini članka (nemara bo pomagal podnaslov, "Science in Film and… Beri dalje »
Jaz (fizik) bi tudi rekla, da izbira besede "sexy" ni najbolj posrecena. Veliko bolj bi se strinala s "catchy". Kljub temu vecina 'obicajnih' revij se vedno daje prednost deskriptivnim naslovom, kjer pac poves, kaj si delal. Ce pa govorimo o Science/Nature, tam pa se skoraj pricakuje kaksen krajsi naslov, ki bolj pritegne pozornost bralcev tudi z drugih podrocij. Zato mora biti ze naslov vabljiv in tudi clanek temu primerno napisan. No, najboljsi primeri pa so seveda Perspectives/Highlights (se pravi ne dejanski clanki, ampak tam, kjer zanimive clanke predstavijo in povzamejo), kjer je razumljivost naslova povsem postranskega pomena. Vazno je samo,… Beri dalje »
Ja, "catchy" je vsekakor lepše, a se potem ne izide, ko želiš dati nasvet avtorju, kako naj izboljša naslov svoje razprave: "Catch(y) it up!" 🙂
Sicer pa hvala za dober in prijazen komentar!