Do nekajkrat na leto se v reviji Nature v takšni ali drugačni vlogi pojavi tudi “Slovenija”. Največkrat kot del poštnega naslova avtorjev, ko slovenski avtorji objavijo znanstveno raziskavo. Revija pa ima tudi svoj novičarski del, ki je verjetno za večino bralcev celo tisti bolj zanimivi del revije. In ravno med novicami iz znanosti in znanstvene politike se je pred dvema tednoma znašla “Slovenija”. Na žalost ne zaradi pozitivnih presežkov.
V uvodniku pod naslovom “The female underclass” namreč uredniki revije pišejo o poročilu evropske komisije The Gender Challenge in Research Funding. Poročilo je namreč označilo Slovenijo kot eno od držav, ki so precej neaktivne pri premoščanju ovir, ki jih znanstvenice morajo premagovati za uspešno znanstveno kariero. Slovenija se je sicer znašla v kopici ostalih držav (natančneje kar 19 držav). Nekatere izmed njih so “the usual suspects”, kot recimo Turčija, Bolgarija, a med znanstvenicam manj prijaznimi državami najdemo tudi presenetljivo Luksemburg, Francijo in Italijo (pa tudi Hrvaško). Svetilniki enakosti med spoloma so seveda zopet skandinavske države, Finska, Švedska, Norveška, kjer na primer v raznoraznih znanstvenih komisijah (te so pač zelo pomembne, saj razdeljujeo denar) sedi več kot 40% žensk.
Joj, joj, kakšne perverznosti! Zdaj je že odgovornost Države, da premošča ovire v človekovi karieri. Skrajno nenavadno. Za las je manjkalo pa bi rekli, da je odgovornost Države, da ženske kaj naredijo v znanosti. Saj je vendarle odgovornost posameznika, da se potrudi.Čas sufražetk pa je že zdavnaj minil in živimo v svetu, v katerem se ne sprašujemo: koliko procentov žensk bomo imeli v znanosti, koliko žensk bo dobilo Nobelovo nagrado, ali ženske sploh smejo v znanost. Zakaj, hudiča nas silijo obnavljati aksiome sodobne družbe? Nočem odgovarjati na ta vprašanja! Razlik med moškimi in ženskami ni, razen bioloških seveda. Kdor dela… Beri dalje »
Res, joj, joj… komentar nekoga, ki je seznanjanju s problematiko žensk v znanosti posvetil približno 30 sekund svojega časa.
Če bi vsaj 1 minuto, bi se mu posvetilo, da položaj žensk ni slabši zaradi razlik v biologiji ampak v socialnih razmerah – te pa družba lahko spremeni. Če hoče, seveda.
Pardon, da ne bo nejasnosti: pod "socialnimi razmerami" mislim družbene pogoje: od vzgoje, načina predstavitve znanosti in znanstvenikov v šolah, delitve gospodinjskega dela in skrbi za otroke ipd. do efekta "glass ceiling" in sodelovanja žensk v raznih organih in komisijah, ki imajo moč odločanja.
Nekaj branja na to temo:
znana raziskava na MIT:
http://web.mit.edu/fnl/women/women.html#The%20Study
in na Princetonu:
http://www.princeton.edu/pr/reports/sciencetf/
Samo še kvote (po vzoru politike) naj uvedejo, pa bomo zmagali. Namen znanosti je vendar skrb za nesposobne delavce in delavke, znanstveni dosežki pa so zgolj stranski produkt. Delitev gospodinskih opravil in podobne zadeve pri sosedovih so zame popolnoma irelavantne; jaz nosim doma pri gospodinjskih opravilih vsaj tako breme kot moja žena (to priznava tudi moja žena, saj je kar nekaj opravil, ki se jih ona ne dotakne, medtem ko jaz lahko počnem karkoli), za ostale pare me pa ne briga in tudi nočem slišati nič o teh "tegobah". Če ima neka ženska za moža (oz. partnerja, da ne bom… Beri dalje »
Strinjam se, da kvote niso rešitev. Prepustiti stvari same sebi pa očitno tudi ne deluje! Ali pač? – a se Anonimni vsaj strinjaš, da problem obstaja? Ali pa je manjša "uspešnost" žensk po tvojem posledica bioloških razlik (=ženske so bolj neumne) oz. psiholoških (=ženske samo jamrajo, namesto da bi resno in zagrizeno raziskovale)? Pa še nekaj: ali lahko našteješ še kakšen drug privilegij (razen pokojninskega sistema), ki ga imajo ženske in jim npr. pomaga pri karieri oz. vsaj olajšuje življenje? Glede zadnjega se strinjam. Sprašujem se le, ali znanstvenica rabi za dosego enake uspešnosti več, enako ali manj sposobnosti in… Beri dalje »
Po moje, paja, iščeš izgovor za ekstremizem. Ženske so biološko drugačne od moških, drži? Morda so tudi psihično drugačne, obstaja ta možnost? Ampak vse to je irelevantno. To, da je pač "uspešnost" žensk v znanosti manjša, sploh ni zaskrbljivo. Lahko ti začnem naštevati ženske, ki k znanosti in družbi prispevajo enormno veliko, nekatera najbolj osnovna odkritja o Naravi in Človeku so izvedle ženske. Ampak ali zaradi tega, ker jih je v znanosti manj, je dolžnost družbe, da jim lajša življenje v znanosti, vključevanje v znanost ipd.? Ali naj država financira zato več razpisov samo za ženske? Lahko ti povem s… Beri dalje »
Tole bo moj zadnji odgovor, ker se mi zdi, da slabo poslušaš oz. bereš, na moja vprašanja pa ne odgovoriš. Torej, nisem zahtevala, da država lajša življenje le ženskah. Bila je tvoja trditev, da ga. Kot primer si dal pokojninski sistem. Me je zanimalo, če poznaš še kakšen primer? Sama namreč teh privilegijev ne čutim…Sem, po mojih ocenah, dokaj uspešna raziskovalka, mama dveh otrok, s partnerjem, ki veliko naredi doma (torej se nisem tule, pri izbiri, zafrknila)… tudi na postdoc sem uspela iti, kar slišim da za doktorantke (z druzino) na IJS ni tako preprosto izvesti kot za njihove moške… Beri dalje »
Za informacijo: vmes si govorila z nekom drugim. Mislim, da je težava v tem, da na vprašanja ni mogoče odgovoriti oziroma je odgovor popolnoma relativen. Privilegiji me niti ne zanimajo, razen če izhajajo iz naravne različnosti ali posebnega statusa, ki izhaja iz univerzalnih kriterijev. Isto vprašanje si lahko zastaviš, kakšne privilegije imajo moški v znanosti. Glede postodoca. Seveda lepo. Poznam pa kolega, ki je bil v tujini na postdocu s celo družino. Spet moram reči, da je tvoj partner tvoja izbira. Vsekakor pa si imela možnost iti v tujino z družino kakor moški. In nič težje ni ženskam iti v… Beri dalje »
Hvala za opozorilo glede še enega udeleženca te diskusije! Glede postdoca: sem ena od dveh primerov žensk, ki jih poznam, ki je šla na postdoc z družino. Osebno poznam pa tri primere, ko je ženska, ki tega ni mogla izvesti, pustila kariero ali pa imela zaradi tega težave. Koliko moških kolegov poznaš, ki so ostali doma zaradi tega, ker družine niso mogli vzeti s sabo na postdoc? Jaz nobenega. Verjetno je biološko pogojeno, da mama težje pusti otroke za daljši čas kot oče. In ni vedno pošteno kriviti partnerje, češ da so nerazumevajoči – glede na gospodarsko situacijo, cene nepremičnin… Beri dalje »
Vmes sem še jaz pisal, sedaj pa samo na kratko nekaj odgovorim: Najprej glede uspešnih fizičark in znanstvenic nasploh: nikar ne pozabljajte na Lise Meitner! Glede fizike in žensk se ne morem strinjati, da jih je med študenti samo 10% (ko sem jaz tja hodil, jih je bilo ca. 50%, vendar skoraj nobene med študenti z najboljšimi ocenami). Prav tako se ne morem strinjati, da število fizičark na višjih nivojih pada. Tako majhen delež žensk, kot jih je v slovenskih ekipah za mednarodne fizikalne olimpiade, jih ni na nobenem drugem nivoju. Meni sicer nikoli ni bilo jasno zakaj je tako,… Beri dalje »