Vsakih pet let v Veliki Britaniji “Research Assessment Exercise” določi kvaliteto raziskovanja 52,400 akademikov s 159 visokošolskih institucij. Raziskovalci si lahko zaslužijo od štirih zvezdic (špica svetovnih raziskav) pa vse do ocene nezadostno (slednjih je bilo 2%). Rezultati ocenjevanja so izredno pomembni, saj bodo vplivali na razdeljevanje milijardo in pol evrov težkega letnega proračuna za znanost v letih 2009 do 2014. V prejšnjih letih so slabe ocene na RAE pomenile tudi odpuščanja na nekaterih univerzah. Čeprav bodo univerze dokončne rezultate prejele šele v začetku marca 2009, pa o delnih izidih že poroča revija Nature v svoji novičarski sekciji.
Za slovensko okolje je morda zanimiva novica, da je bilo letošnje, že šesto po vrsti, RAE ocenjevanje zadnje, ki je temeljilo na recenzijah zunanjih ocenjevalcev. Ker je zadnja RAE stala več kot deset milijonov evrov, jo bo nasledilo avtomatično ocenjevanje na temelju kvantitativnih ocen – objav, citatov, itd. Zveni znano?
No, vsaj nekateri se že zavedajo pasti tovrstnih “formul”, ne da bi se jim bilo potrebno naslanjati na slovenski eksperiment. William Schowalter s Princeton University, New Jersey, ki je bil eden od mednarodnih recenzentov RAE za inžinirstvo in znanosti o materialih, je za Nature povedal (prost prevod): “Sam pa tudi ostali člani komisije menimo, da je kljub vsej zapletenosti in časovni zahtevnosti, proces osebnega recenzentstva pomemben. Bilo bi nevarno osnovati odločitve na algoritmu. Skrbelo bi me o kvaliteti tovrstnih ocen.”
Dodatek: Nature je objavila tudi drugi del novice, v katerem so nekoliko bolj kvantitativni o ocenah posameznih univerz. Članek je za sedaj še javno dosegljiv tukaj.
