Osemnajsto stoletje pogosto imenujemo tudi »doba klasificiranja« in Linné je bil njen najbolj tipični predstavnik. Linnéja se tudi po treh stoletjih spominjamo predvsem zato, ker je ustvaril učinkovit in preprost sistem poimenovanja in klasifikacije živih bitij, ki ga uporabljamo še danes. V svojem temeljnem delu Systema Naturae, ki je prvič izšlo leta 1735, je razdelil svet rastlin najprej na razrede glede na število, relativno velikost in lego moških članov »rastlinske zakonske zveze«, ki jim danes pravimo prašniki. Ti razredi so se nato glede na število, relativno velikost in lego ženskih članov zakonske zveze ali pestičev delili še na rede. Verjetno se ne sliši nenavadno, da so varuhi javne morale tistega časa poskušali mlada dekleta obvarovati pred škodljivimi vplivi botanične izobrazbe. A sistematika ni bila njegova edina naravoslovna strast. Imel je tudi vizionarsko idejo, da bi v univerzitetnem mestecu na Švedskem, kjer je prebival, znova ustvaril raj na zemlji. Z vsega sveta je želel zbrati rastline in živali ter jih vzgojiti, da bi lahko živele v ne preveč prijaznem švedskem podnebju. (S.D.) Sex, Botany and Empire: The Story of Carl Linnaeus and Joseph Banks Patricia Fara Icon Books 2003
