Vzemimo tale primer: učenca naučimo sestaviti določeno zaporedje naravnih števil s prištevanjem +2 : 2, 4, 6 itd. in preverimo njegovo znanje z vežbanjem do 1000. Ko pa mu rečemo, naj nadaljuje preko 1000, zapiše 1004, 1008 itd. Ko ga opozorimo na napako, nas začudeno pogleda: “Saj sem vendar nadaljeval na isti način!” Je torej sploh razumel pravilo? Kaj pomeni razumeti pravilo? Kaj pomeni slediti pravilu? Ali pravilo vnaprej uniformno določa vse primere svoje rabe? Ali pa je, nasprotno, pri vsakem koraku uporabe potrebna nova odločitev, nov uvid? Je v kršenju pravila vsebovano neko novo pravilo, ki je v konfliktu s prejšnjim, ali ga nemara podaljšuje? Kaj daje pravilu njegovo avtoriteto? Paradoks: “Noben postopek bi ne bil določen s pravilom, saj se lahko vsak postopek spravi v sklad s pravilom. Če se vsak postopek lahko spravi v sklad s pravilom, potem se lahko spravi tudi v protislovje z njim. Potem bi tukaj ne bilo ne skladanja ne protislovja.”
Primer je videti trivialen, a prav tu je Wittgensteinova moč: misliti proti sleherni samoumevnosti, vsaki evidenci, proti vsem privzetim in ustaljenim običajem, spodnesti tla tistemu, kar je videti najbolj očitno. Njegova osnovna teza je nemara tale: ne vemo, kaj delamo, ko govorimo. “Vsak pomen visi v zraku”, pripet je le na kompleksen skupek jezikovnih iger, ki jih sicer urejajo pravila, a jih nikoli enostavno ne določajo ali izčrpajo, niti jih ni mogoče zadostno utemeljiti ali urediti v hierarhizirano razvidnost. “Jezik je labirint poti. Prideš z ene strani in se lahko znajdeš; prideš z druge strani do istega mesta in ne znajdeš se več.”
Wittgenstein je za svojega življenja slovel predvsem kot avtor ene knjige, Logično-filozofskega traktata (1922), ki je bila biblija logičnega pozitivizma. S Filozofskimi raziskavami (1953), ki so izšle dve leti po njegovi smrti, se je razkril njegov povsem drugačen obraz; z njimi se je začelo njegovo zagrobno življenje in izjemen vpliv na poti razmišljanja, ki so si za predmet vzele nekaj za filozofijo povsem nezaslišanega in eksotičnega: vsakdanjo govorico. (Filozofske raziskave še čakajo na slovenski prevod.)
Mladen Dolar
