Javno dopisovanje v rubriki Epistole Dnevnikovega Objektiva poleti 2007.
4. 8. 2007, piše: Jana Kolar
Dragi Sašo,
tvoje pismo me ni doseglo na prepolnem kopališču ob morju, temveč v senci lokala, kjer ob beli kavi, knjigi in z računalnikom na kolenih preživljam dopustniške dni. Mehko šumenje valov motijo letala, ki že več dni zajemajo vodo v zalivu, da bi pogasila gorečo Paklenico.
Slovenskih časnikov ni, Mladino lahko dobim v deset kilometrov oddaljeni vasici. Do interneta sicer dostopam, vendar je povezava tako počasna, da branje spletnih časopisov ni prav nič zabavno. Zato so mi prav tvoje e-pošte, v katere si uvidevno vključil povezave do posameznih člankov, omogočale slediti dogajanju na področju znanosti. In v teh poletnih dneh je bila znanost, točneje, promocija znanosti, res v središču pozornosti.
Kvarkadabrovci smo z navdušenjem pozdravili odločitev ministra, da zanjo nameni rekordnih 360.000 evrov. To je daljnovidna odločitev. Evropa se je namreč odločila za povečanje sredstev za znanost. S tem je povezana večja potreba po kadrih, ki naj bi jo zagotovila tudi promocija znanosti med mladino. Po drugi strani pa ne gre le za promocijo znanosti med otroki in mladino. Starši, ki pospremijo otroke v ljubljansko Hišo eksperimentov, iz nje nedvomno odnesejo nova spoznanja, ki jim pomagajo krmariti skozi sodobni svet. In prav izobraženo, razmišljujočo družbo izpostavlja evropski model razvoja kot prednost v boju s konkurenti. Promocija znanosti in sprotno prevajanje znanstvenih dosežkov v za javnost razumljiv jezik je torej v interesu države in nas samih.
Osebno se srečujem s pomanjkanjem informacij vsak dan. Tako doma s presenečenjem ugotovim, da sem namesto kruha iz črne moke kupila tistega iz bele, obarvanega s sladom ali termično obdelano moko. Ali pa včeraj, ko sem stala pred policami, natrpanimi z različnimi pripravki, ki naj bi nas zaščitili pred premočnim soncem. Cena in besedila, zaradi katerih se včasih čudim, kako se sploh lahko kdo postara, o kvaliteti izdelka ne povedo nič. Več informacij dobim iz oznak, kot sta SPF, ki nas seznanja z učinkovitostjo zaščite pred visokoenergijskimi UVB-žarki, ter s plusi, ki izpričujejo učinkovitost filtrov v UVA-spektru. Kljub enakim oznakam SPF in + se filtri med seboj močno razlikujejo, zato sem se po spletu seznanila z njihovimi lastnostmi. Vendar s tem moj problem pred polnimi policami ni bil rešen – sestava je bila sicer natisnjena na izdelkih, vendar so jo trgovci prelepili z deklaracijo v domačem jeziku.
Tudi zaradi takih vsakdanjih nevšečnostih je zanimanje za dosežke s področja znanosti v Evropi veliko. V Angliji vsakoletni festival znanosti pritegne nepregledne množice ljudi vseh starosti. Novice in zanimivosti s področja znanosti več dni polnijo časnike. V središču zanimanja sta običajno vesolje in zdravje, večina angleškega časopisja pa je povzela tudi novico o našem patentu, ki omogoča preživetje ogroženim risbam renesančnih mojstrov. Seveda so tudi na tem področju najbolj odmevne novice pogosto rumeno obarvane. Tako je bila lani med najbolj objavljanimi predstavitvami psihoanalitična študija obnašanja premiera Blaira v navzočnosti predsednika Busha. Sproščeni angleški mediji so jo na kratko povzeli v naslovih, kot je Blair je Bushev pudelj…
Zaradi skromnih finančnih sredstev in krajše tradicije je medijska odmevnost slovenskega festivala znanosti slabša in časopisi raje povzemajo novice tujih agencij. Nedavni razpis je obetal, da bomo odslej tudi v Sloveniji promociji znanosti namenili več pozornosti. A kot praviš v svojem pismu, se je lep namen med prevodom v prakso izgubil, kar je pripeljalo do razveljavitve razpisa. V samo afero z razpisom se ne želim spuščati. Kljub načelni podpori decentralizaciji pa strokovno tudi jaz dvomim, da je “center znanosti v vsako slovensko vas” najboljša izbira. Igrala, ob katerih otroci razvijajo znanje in sposobnosti skozi praktične eksperimente, so prepotrebna, a en ali dva odlična centra bi v tej mali državi verjetno zadostovala.
Prav zaradi želje po decentralizaciji Slovenije so nam sicer izredno prijazne uslužbenke na ministrstvu svetovale, naj v pritožbi ne pozabimo omeniti, da je Kvarkadabra sicer res registrirana v Ljubljani, a so spletne vsebine na strežniku Univerze v Novi Gorici. Morda bi postavili zrcalne strani Kvarkadabre še na strežnike v kakšne bolj deprivilegirane slovenske kraje in bili tako upravičeni tudi do sredstev strukturnih skladov in tistih, namenjenih čezmejnemu sodelovanju? Šalo na stran. Ne glede na lokacijo strežnika spletne vsebine dosežejo tudi najbolj oddaljeno slovensko vas ali učilnico, če le ima širokopasovno povezavo.
Prav slednjo v senci lokala, kjer preživljam te vroče dopustniške dni, močno pogrešam. In ko opazujem neumorno delo gasilcev v boju s požarom na Paklenici, me ta nehote spomni na dogajanje doma, o katerem si me vsak dan obveščal. Tudi po uspešnem gašenju bodo ostale dolgotrajne posledice.
Pozdrav iz Dalmacije, Jana
