Pod pojmom “zdravilna zelišča” si največkrat predstavljamo čaje ali čajne mešanice z blagimi učinki na telo, ki jih ponavadi uporabljamo samo kot dopolnilno zdravljenje ali pa za zdravljenje manj hudih bolezenskih stanj. Večinoma je tako pojmovanje kar pravilno. Kot primer poglejmo, kako deluje kamilica. Če jo uporabimo notranje (npr. da popijemo kamilični čaj), nam miri krče prebavil, blaži vnetja želodčne in črevesne sluznice ter odpravlja vetrove. Zunanje (npr. v obliki obkladkov) pa kamilica blaži kožna vnetja in lajša bolečine. Vse to so učinki na lažja bolezenska stanja. Kamilica pomaga tudi pri nekaterih težjih stanjih, npr. pri rani na želodcu, vendar jo v takem primeru uporabljamo le kot dopolnilo k drugim načinom zdravljenja, o uporabi pa se posvetujemo z zdravnikom.
Druga skupina zdravil iz zdravilnih rastlin so t. i. »sodobni fitoterapevtiki«, pri katerih so standardizirani izvlečki iz zdravilnih rastlin vgrajeni v tablete ali kapsule. Vendar nekaterih zdravilnih rastlin ne moremo uporabljati niti na ta način, temveč moramo iz njih popolnoma prečistiti zdravilne snovi in te vgraditi v tablete, kapsule ali druge farmacevtske oblike. Praviloma ta zdravila uporabljajmo za zdravljenje težkih bolezenskih stanj in celo pri srčnem infarktu ter raku.
Rastline z močnimi učinki povzročajo seveda tudi večje stranske učinke, v večjih odmerkih pa so lahko smrtno strupene. Tako kot vinske letine niso vse enako dobre, tako je iz leta v leto in v odvisnosti od porekla različna tudi kvaliteta zdravilnih rastlin. Če želi zdravnik natančno odmeriti količino aktivne snovi, da bo delovala zdravilno, ne bo pa povzročala preveč stranskih učinkov, je torej bolj primerno, da ima na voljo iz rastline očiščeno aktivno snov, ki se ji kvaliteta ne spreminja.
Poglejmo si nekaj primerov zdravilnih rastlin z močnim učinkom.
Za zdravljenje oslabelega srca uporabljajo zdravniki pripravke iz škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea) in volnatega naprstca (D. lanata). V listih vsebujeta srčne glikozide, kot sta npr. digitoksin in digoksin. Po vrtovih obe vrsti naprstca srečamo tudi kot okrasni rastlini. V Sloveniji divje raste velecvetni naprstec (D. grandiflora) z rumenimi cvetovi, ki vsebuje podobne snovi, vseeno pa ga v medicini le redko uporabljamo. Včasih, ko iz naprstca še niso znali izolirati aktivnih snovi in so uporabljali kar posušene liste, je prihajalo do resnih zastrupitev. Martin Cilenšek tako v svoji knjigi Naše škodljive rastline v podobi in besedi iz leta 1892 piše: “Mlademu možu je utripalo srce nenavadno močno, kar ga je silno vznemirjalo. Zdravnik mu je zapisal nekoliko naprstčevega prahu, a dobil ga je bil preveč. Ves dan ga je čudno davilo, in ničesar ni ostalo v želodcu, karkoli je použil. Tudi žeja ga je mučila, in srce je utripalo nepravilno. Drugega dne so ga stiskale bolečine okoli srce, in še trikrat je moral bljuvati. Jednajsti dan je bil zopet dober.”
Dandanes je eno najobetavnejših zdravil proti raku taksol, ki se nahaja v različnih vrstah tise, največ pa ga je v pacifiški tisi (Taxus brevifolia), ki uspeva predvsem ob zahodni obali Kanade. Taksol se je izkazal predvsem za zdravljenje raka na jajčnikih in dojkah. Deluje tako, da zaustavi delitev celic. Ker je pridobivanje taksola zelo težavno, je njegova cena visoka. Včasih so taksol pridobivali iz tisinega lubja. V ta namen so morali posekati velike količine tis, tako da je bilo skoraj že ogroženo njeno preživetje. Kasneje so razvili način za pridobivanje taksola iz iglic, ki je sicer bolj zapleten, vendar nabiranje iglic manj poškoduje grm. Danes lahko taksol izdelamo tudi s kemijsko sintezo, kar pa zaradi visokih stroškov ni smiselno. V zadnjem času je problem pridobivanja taksola rešen z uporabo rastlinske biotehnologije in genetskega načrtovanja. Tise sami ne smemo uporabljati, ker je zelo strupena. Cilenšek piše: “Neka mati je dala otrokom tisovega listja, da bi jim odpravila gliste. Vsi so pomrli.”
Za zdravljenje raka zdravniki uporabljajo še nekaj aktivnih snovi iz rastlin. Najpogostejša sta bis-indolna alkaloida vinkristin in vinblastin iz različnih vrst zimzelena (Vinca sp., Catharanthus roseus) ter kolhicin iz jesenskega podleska (Colchicum autumnale).
Za konec naj omenimo še eno rastlino, iz katere farmacevtska industrija pridobiva pomembna zdravila, nekateri ljudje pa si pripravke iz nje priskrbijo ilegalno in se z njimi namerno “zastrupljajo”. Ta rastlina je vrtni mak (Papaver somniferum), opojni pripravki iz nje pa so opij, morfin in heroin.
