Za okolico opuščenega naftnega terminala zraven velikega nakupovalnega središča na območju, imenovanem Canvey Wick v Essexu blizu Londona, so ugotovili, da ima več biološke pestrosti na kvadratni meter kot kateri koli naravni rezervat v državi. Poimenovali so ga kar »mali angleški deževni gozd« in postal je pravi romarski kraj za znanstvenike. Za neizobraženo oko je to le umazano območje, polno odsluženih avtomobilov, odvrženih plastičnih vrečk, pokvarjenih starih koles in zarjavelih nakupovalnih vozičkov. Del tega sto hektarov velikega ozemlja so uporabljali za motokros, drug del je pogorel.
Območje posebnega znanstvenega pomena
Na prvi pogled je to le nekakšno postapokaliptično območje oziroma izumrli del mesta, ki ga je treba čim prej spet vključiti v civilizacijo in kultivirati. A pokrajina je mrtva samo, če jo gledamo skozi naše urbane oči. S stališča narave pa je prava zakladnica življenja. Biologi so ugotovili, da tu domuje več kot 1300 različnih bioloških vrst, med katerimi jih je kar 32 na seznamu ogroženih. Našli so celo primerke hrošča, ki ga niso opazili že več kot pol stoletja in so bili prepričani, da je izumrl, in nekaj drugih žuželk, ki so tako redke, da niso imele niti angleškega imena. Po triletnem prizadevanju znanstvenikov in okoliških prebivalcev, da bi »mali angleški deževni gozd« ohranili, so 11. februarja 2005 sprejeli odlok, po katerem se 93 hektarjev območja Canvey Wick razglasi za »območje posebnega znanstvenega pomena« (Site of Special Scientific Interest – SSSI).
Za obrambo teh nekaj hektarov površine so se morali naravoslovci kar namučiti. Potrebnega je bilo veliko agitiranja, da so širšo javnost prepričali v pomen tega nenavadnega področja mesta: »Naša najpomembnejša dediščina ni marmelada, ampak zakladnica, ki ji pravimo biodiverziteta. Najrazličnejše ‘izboljšave’ travnatih površin in intenzivno kmetijstvo so močno zmanjšali biološko raznolikost v Angliji. Ogrožene vrste no našle zatočišče na zapuščenih področjih, kot je opuščeno industrijsko področje okoli Northwick Road, Canvey Island, ki je zdaj eden od najbolj bogatih habitatov v Britaniji. […] Če ga uničimo, ne bomo nikoli več našli česa podobnega.«
Zanimivo je, da vsa ta biološka pestrost Canvey Wicka ni le posledica tega, da je bilo območje nekaj desetletij opuščeno in si je lahko narava sama postlala tako, kot ji najbolje ustreza. Prav nasprotno! Če se po tem okolišu ne bi nenehno preganjali otroci s kolesi in občasno kurili kresov, bi ga že zdavnaj preraslo grmovje in drevesa, kar bi bistveno spremenilo ekosistem in ga naredilo bolj podobnega okoliškim. Nenehno človeško poseganje na dvorišče tega zares nikoli delujočega naftnega terminala, saj so naložbo že med gradnjo opustili, je bilo – in je še zmeraj – nujno za nastanek in ohranjanje ekosistema, ki je zelo prijazen do mnogih vrst življenja. Naše intuitivno razumevanje pojmov umetno in naravno se v tem konkretnem primeru pomeša. To območje pri Londonu je postalo najbolj polno »narave« prav zato, ker ni naravno, ker so ljudje vanj ves čas umetno posegali.
Živimo v času velikega izumiranja?
Vendar bi bilo na podlagi tega neobičajnega angleškega primera povsem napačno sklepati, da poseganje človeka v naravo ni škodljivo, temveč celo koristno. Živimo v času, ko se biološka raznolikost življenja na našem planetu zelo hitro izgublja. Edward O. Wilson, eden najuglednejših ameriških biologov, napoveduje, da lahko do konca enaindvajsetega stoletja izumre polovica vseh bioloških vrst na planetu.
Odkar smo ljudje na planetu postali ključni dejavnik spreminjanja okolja, se je po različnih ocenah stopnja izumiranja bioloških vrst povečala za od stokrat do tisočkrat. Nekateri znanstveniki pravijo celo, da so tudi to še prenizke ocene, saj lahko uničenje posameznega ekosistema, kot so recimo izginjajoči gozdovi na Filipinih, v trenutku za vedno izbriše celo množico različnih vrst živih bitij. Vse te izumrle vrste so seveda za vedno izgubljene.
Včasih imamo napačno predstavo, da ljudje svoj planet že zelo dobro poznamo. Biologi, ki se ukvarjajo s proučevanjem raznolikosti življenjskih oblik, ocenjujejo, da ne poznamo vsaj še devetdesetih odstotkov vrst živih organizmov na Zemlji. Med približno desetimi odstotki, ki smo jih že odkrili, smo jih le peščico podrobneje proučili, veliki večini pa smo podelili le latinsko ime.
S kom vse si delimo planet?
V stoletjih raziskovanja življenja so naravoslovci za natančnejše raziskovanje izbrali le nekaj tipičnih vrst živih bitij. Zgradbo in delovanje teh živih bitij poznamo danes že zelo podrobno, saj smo jim prebrali tudi že genome, a vseeno je to le peščica vseh organizmov, ki naseljujejo naš planet. Med enoceličarji je recimo takšno »modelno« bitje bakterija Escherichia coli, ki prebiva v prebavnem traktu sesalcev. Še posebej genetiki so natančno proučili vinsko mušico (Drosophila melanogaster), saj jo je lahko gojiti in tudi razmnožuje se dokaj hitro. Zelo natančno poznamo seveda tudi vrsto Homo sapiens pa še nekaj drugih tipičnih predstavnikov večjih skupin živih bitij.
Med živalmi so najbolj raziskana skupina ptiči, ki jih naravoslovci in pustolovci opazujejo in zbirajo že stoletja. Še vedno pa ornitologi v povprečju dodajo po tri nove vrste ptičev vsako leto na seznam 10.000 že opisanih v znanstveni literaturi. Med rastlinami so najbolj raziskane kritosemenke (cvetnice), kjer poznamo 280.000 vrst, ocenjujejo pa, da jih je vsaj še 40.000 neodkritih. Verjetno bo vse presenetil naslednji podatek. Najštevilnejše živali na planetu so nematopodi. Kar štiri od petih zemeljskih živali spadajo v to skupino. O večini teh »glist« ne vemo skoraj nič, a verjetno so že zaradi svoje številčnosti zelo pomemben element globalnega ekosistema. V vsaki pesti zemlje jih je po več tisoč, najdemo pa jih v morjih in na kopnem. Najbolj raznolika skupina živali so žuželke, saj so opisali že skoraj milijon vrst, ki spadajo v to skupino, v kateri je bila evolucija, kot kaže, najbolj aktivna.
Koliko je različnih živih bitij na planetu?
Če se spustimo niže v kraljestvo bakterij, so številke še bolj presenetljive. Ocenjujejo, da je v toni plodne zemlje približno štiri milijone vrst bakterij. V dolgem obdobju evolucije si je vsaka od teh bakterij našla svojo malo ekološko nišo, v kateri uspeva. Še zdaleč pa ne vemo, kakšne vse so te bakterijske prilagoditve in kaj vse bakterije v plodni zemlji počnejo, vemo le, da smo od njih eksistencialno odvisni. Že samo v naši ustni votlini prebiva sedemsto vrst bakterij, ki so naše prijateljice in nas varujejo tudi pred drugimi nevarnejšimi mikroorganizmi.
Koliko različnih rastlin, živali in mikroorganizmov sestavlja biosfero planeta Zemlje? Z latinskimi imeli so biologi že poimenovali nekaj manj kot dva milijona vrst, nihče pa ne ve natančno, koliko je še neodkritih. Ocene so zelo različne in se gibljejo celo čez več velikostnih redov, kar je za tako jasno definirano vprašanje, ki si ga naravoslovci postavljajo že nekaj stoletij, dokaj nenavadno. Število različnih vrst življenja na planetu naj bi se gibalo med deset in sto milijoni.
