Več tisočletij so bile tri naravne periode (dan, mesec in leto) edine enote, s katerimi so ljudje merili čas. Za čim lažje štetje teh period in reševanje težav, ki se pojavijo, ker se npr. v enem letu ne zvrsti točno 365 dni, ampak še dodatna slaba četrtina dneva, so ljudje iznašli najrazličnejše sisteme »časovnega knjigovodstva«, ki jim pravimo koledarji. David Ewing Duncan pripoveduje v knjigi Koledar zgodovino iskanja in izpopolnjevanja učinkovitih metod štetja časa. Knjiga na izviren in zabaven način povezuje politiko, religijo, astronomijo in matematiko. Skozi zgodbe o vladarjih, papežih, matematikih in menihih Duncan prepričljivo pokaže, da koledar nikakor ni zgolj obrobna kulturna konvencija, ampak eden od temeljnih stebrov vsake civilizacije. Le najvplivnejši vladarji v zgodovini so si upali posegati v ustaljene metode štetja in razvrščanja dni v letu. Julij Cezar je tako letu 46 pr.n.š. dodal 80 dni, papež Gregor XIII. pa je leto 1582 skrajšal za deset dni. Ko je tudi Kitajska 1. oktobra 1949 sprejela gregorijanski koledar, se je prvič v zgodovini uradno cel svet uskladil glede zapisovanja datumov. Stephen Jay Gould je – kot eden najboljših esejistov s področja zgodovine znanosti – v svoji recenziji Duncanovega Koledarja zapisal: »Knjiga bo bralcem dokazala, da lahko uvrstimo osnovanje konsistentnega in priročnega koledarja med največje dosežke človeštva; koledar je utelešenje naše kulturne zgodovine in njenega napredka.«
Duncanova knjiga Koledar spada v zvrst pregledne strokovne literature, ki je namenjena širokemu krogu bralcev. Zgodovino koledarja obravnava skozi preplet znanosti, religije, filozofije in politike. Napisana je v za bralca zelo prijaznem jeziku. Avtor se trudi strokovne razlage predstaviti v čimbolj preprosti obliki, hkrati pa še vedno ohrani visok strokovni nivo. O kvaliteti knjige priča tudi podatek, da so jo prevedli že v 21 jezikov, v mnogih državah pa je bila tudi velika prodajna uspešnica.
David Duncan je avtor več knjig, esejev, člankov in kratkih zgodb. Je znanstveni dopisnik mnogih revij in časopisov. Na univerzi Stanford predava pisanje o znanosti, hkrati pa je tudi režiser in producent televizijskih dokumentarnih serij na ABC in Discovery.
DUNCAN, David Ewing – Koledar : 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo; [prevedel in spremno besedo napisal Sašo Dolenc]. – Ljubljana : Studia humanitatis, 2004. – (Zbirka Varia / Studia humanitatis). – ISBN 961-6262-53-X.
