Zvočnika

Ne, temu ni tako. Decibeli, ki jih omenjaš v vprašanju namreč ne kažejo linearnega povečanja moči ampak logaritemsko. Tako je potrebno pri govorjenju o jakosti zvoka v decibelih nekaj previdnosti. Jakost zvoka popišemo z gostoto energijskega toka j v enotah W/m². Najmanjša jakost zvoka, ki jo še slišimo je na primer j₀ = 10-¹² W/m² pri frekvenci 10 kHz

Da bi se čim bolj približali dojemanju moči zvoka, kot jo zaznava človek, je glasnost definirana preko jakosti zvoka j, ki zadene ob naše uho, ter najmanjše jakosti, ki jo še zaznavamo j₀ kot

glasnost= 10 log (j/j₀)

in se izraža v decibelih (logaritem je tu desetiški, ne naravni). Naše slišno zaznavanje namreč uboga logaritemsko skalo. Zvočni val, ki bo nosil 100 krat več energije (torej s 100 krat večjo jakostjo) bomo slišali le za nek konstanten dodatek glasnejšega. To je ravno tisto, kar zaobjamemo z gornjo enačbo, saj za logaritem velja

log(100 j/j₀)=log( 10² j/j₀)=2 + log(j/j₀)

Če torej poslušamo najprej zvok glasnosti 10 dB (z jakostjo 10-¹¹ W/m² ) nato pa zvok jakosti 30 dB, je jakost narasla za 100 krat, medtem ko mora za zvok glasnosti 50 dB narasti desettisočkrat.

Sedaj pa k dvema zvočnikoma, postavljenima drug ob drugega, eden oddaja zvok glasnosti 100dB, drugi pa -100dB. Ta drugi zvočnik pravzaprav oddaja izredno šibek zvok, saj je, ko zadene naše uho 10¹⁰ krat šibkejši od še slišne jakosti (le ta ustreza 0 dB, kot lahko preberemo iz prve enačbe). Jakosti (j) obeh zvočnih valovanj se bosta sešteli (no ja, tu lahko pride še do interference, a predpostavimo, da zvočnika oddajata dve različni radijski postaji, pa tega problema nimamo). Torej seštejemo jakost, ki ustreza glasnosti 100 dB (j=10^-2 W/m²) in -100 dB (j=10 ^-22 W/m²) , seštejemo in nato logaritmiramo. Ker je jakost zvoka drugega zvočnika tako mala v primerjavi z jakostjo prvega, jo lahko mirne duše zanemarimo – zvok, ki ga slišimo je le neznatno glasnejši od 100dB.

-