| Kolikšno je število galaksij v vesolju?
Kar nekaj literature obstaja o galaksijah, nikjer pa nisem zasledil števila vseh galaksij skupaj. Vem, da točnega stevila še dolgo ne bomo imeli, ker je vesolje preveliko. Zanima pa me vsaj približna številka teh galaksij. |
kvarkadabra.net |
Res je, prav verjetno je, da ne bomo nikoli izvedeli za celotno število galaksij v vesolju. Prav mogoče je namreč, da ne bomo nikoli videli celotnega vesolja, pa če je to končno ali neskončno veliko. Ob tem je priročno vpeljati pojem dogodkovnega horizonta. Dogodkovni horizont označuje mejo tistega dela vesolja, ki ga bomo lahko vsaj nekoč v prihodnosti videli (prejeli signal iz njega). Če takega dogodkovnega horizonta ni, potem bomo lahko nekoč prejemali signale iz poljubno oddaljenih delov vesolja (seveda bomo na te signale pač morali dovolj dolgo čakati, poleg tega bodo signali prikazovali toliko mlajše stanje tistega dela vesolja, kolikor dlje bo svetloba potovala do nas – glej odgovor o tem). Dogodkovni horizont na primer obstaja v primeru zaprtega vesolja brez kozmološke konstante, ki je eksperimentalno skoraj zanesljivo izključeno, medtem ko ga v primeru odprtega ali ravnega vesolja brez kozmološke konstante ni (je pa zato vesolje neskončno in zopet nikoli ne moremo videti “vsega” vesolja). Če pa je kozmološka konstanta različna od nič, tedaj dogodkovni horizont zopet obstaja. Ker opazovanja s supernovami tipa Ia kot standardnimi svečami kažejo na to, da kozmološka konstanta ni enaka nič, je torej zelo verjetno, da ne bomo nikoli videli celotnega vesolja.
Seveda pa lahko preštejemo galaksije v delu vesolja, ki ga lahko vidimo dandanes. Le to je veliko toliko, kot je pač staro vesolje – nekako 15 milijard svetlobnih let je oddaljena od nas najbolj oddaljena točka vesolja, ki jo še lahko vidimo. Štetje galaksij v vidnem delu vesolja ni zanimivo le samo po sebi, pač pa nosi večji pomen za kozmologijo na splošno. Iz statističnih lastnosti porazdelitve galaksij po vesolju (Fourierove analize njihove porazdelitve) lahko sklepamo na to, ali so galaksije resnično nastale iz fluktuacij inflatonskega polja, kot napoveduje standardni kozmološki model (z vključeno inflacijo). Zaradi tega je v teku kar nekaj štetij galaksij. Najbolj eminenta med njimi sta 2-degree-Field (2dF) Catalog in Sloan Digital Sky Survey. 2dF Catalog je projekt Anglo-Avstralskega teleskopa, ki naj bi premeril okoli 250,000 glaksij z magnitudo manjšo kot 19,5, pri čemer so do januarja 2000 zbrali že podatke o 93.000 glakasijah. Še bolj ambiciozen projekt je brez dvoma Sloan Digital Sky Survey. Cilj le tega je premeriti območje vesolja 30 stopinj nad galaktično ravnino z mejno magnitudo galaksij med 20,8 do 23,3 . Pričakujejo, da bodo na ta način izmerili okoli 50 milijonov galaksij in okoli 108 zvezdnih izvorov. Pri prečesavanju neba so že odkrili kar nekaj kvazarjev z velikim rdečim premikom (z>4), med drugim tudi kvazar z največjim znanim rdečim premikom z=5.0 .
Slika teleskopa Sloan Digital Sky Survey ob zori.
Vendar pa bo Sloan Digital Sky Survey odril le komaj tisočino galaksij, ki se nahajajo v nam vidnem delu vesolja. Če predpostavimo, da podatki, ki jih je pridobil Hubblov teleskop iz manjšega dela neba, veljajo za celotno nam vidno vesolje, tedaj le to vsebuje okoli 50 milijard galaksij. Pri tem pa vsaka od galaksij v povprečju vsebuje približno 100 milijard zvezd.
Hubble Deep Field slika od nas najbolj oddaljenih galaksij. Hubblov teleskop so za 10 dni usmerili v del neba, kjer iz dotedanjih opazovanj ni bilo videti nobenega astronomskega objekta.
Merjenje razdalj v astronomiji in kozmologiji
