Kaj dokazuje, da se svetloba ne stara?
Khmm. Zdi se, da odgovor na tvoje vprašanje ni preprost.
Svet Kvarkadabre je po krajši debati prišel do kompromisnega odgovora: Pojem “staranje” ponavadi uporabimo, če se nekaj s časom spreminja. O spreminjanju fotonov s časom nam zaenkrat v svetu Kvarkadabre še ni nič znanega, zato se nam zdi, da izraza “staranje” ne gre povezovati s svetlobo. Kljub temu pa je tvoje vprašanje sprožilo nekaj brainstorminga in ti tule navajamo vprašanja, ki so se nam porodila v prvih desetih minutah razmišljanja o staranju svetlobe:
- Mogoče si s svojim vprašanjem mislil na popularno interpretacijo teorije relativnosti, po kateri se nam pri potovanju s svetlobno hitrostjo čas ustavi. Ker svetloba potuje s svetlobno hitrostjo, bi si mislili, da zanjo čas stoji, in da se zato tudi ne more starati. Tako razmišljanje potegne za seboj cel kup zares težkih problemov, zato si svet Kvarkadabre tu pridrži svoje mnenje.
- Ali to potem pomeni, da se noben delec, ki se giblje s svetlobno hitrostjo, ne stara in je potem že a priori stabilen?
- Kaj pa se dogaja, ko svetloba ne potuje s svetlobno hitrostjo, na primer ko potuje skozi snov (svetloba potuje s polno svetlobno hitrostjo samo po vakuumu)? Ali bi se svetloba v tem primeru teoretično lahko starala?
- V nekem smislu se tudi tako preprost nestabilen delec, kot je nevtron, ne stara. Dokler živi se ne spreminja, ko pa razpade, preprosto neha obstajati. Zato verjetno ne moremo reči, da se je med svojim obstojem staral.
- Ali je staranje mogoče povezano z naraščanjem entropije?
-
