Sirj_magn

Kvarkadabra:

Magnetno in električno polje sta le dva obraza istega fenomena, namreč elektromagnetnega polja. Odvisno od tega ali se glede na izvor elektromagnetnega polja gibljemo ali pa mirujemo, bomo namreč lahko imeli opravka le z električnim ali pa tudi z magnetnim poljem. Če torej vemo, da bomo dobili magnetno polje tedaj, ko se bodo nabiti delci glede na nas gibali, bomo imeli le magnetno polje brez električnega pač tedaj, ko bo vsota vseh nabojev znotraj izvora enaka nič .

Zato bom torej od tu dalje raje govoril o elektromagnetnem polju, v posebnem primeru omenjenem zgoraj bo to pač le magnetno polje. Slika elektromegnetizma kot jo je ponujala fizika koncem 19. st. je bila precej mehanicistično naravnana- vpeljali so medij po katerem naj bi se širilo elektromagnetno valovanje -eter. V tem pogledu naj bi bilo elektromagnetno valovanje v veliki meri podobno zvoku, le ta se širi po zraku, svetloba pa bi se po etru. A eter je bila kaj čudna snov- morala bi biti zelo redka, da je ne bi opazili, neviskozna in podobno. Celotni ideji se je zalomilo ob slavnem Michelsonovem poskusu, ko je želel izmeriti hitrost Zemlje glede na eter. Ugotovil je, da Zemlja glede na eter miruje, ne glede na to, da vemo, da se Zemlja giblje okoli Sonca s hitrostjo okoli 30 km/s. Da bi lahko Zemlja v etru mirovala, bi moral tudi ta krožiti okoli sonca. Po tem poskusu so opustili idejo etra in se sprijaznili z dejstvom, da se elektromagnetno valovanje pač širi po vakuumu.

Dodaten korak k razumevanju narave elektomagnetizma je napravila kvantna elektrodinamika. Sodobna slika elektromagnetnega polja je tako delčne narave. Nosilci interakcije so virtualni fotoni, kvanti elektromagnetnega polja. Zamislimo si situacijo, ko se elektron siplje na elektronu. V nekem trenutku prvi elektron izseva virtualni foton, drugi pa ga nato absorbira. Foton ob tem prenese gibalno količino in energijo, zato se delca odklonita.

Izmenjava virtualnega fotona med elektronoma.

JZ

Obisk:

-