| Nekje sem bral, da bi vesoljska ladja, ki bi potovala od Zemlje proti neki zvezdi z (zelo) veliko hitrostjo, bila za Zemljane prozorna. Je to res? |
V okviru posebne teorije relativnosti se kaj takega ne more dogoditi. Tu je namreč prostor raven, prav tako pa je hitrost gibanja masivnih objektov navzgor omejena s hitrostjo svetlobe. Če se torej ladja giblje od opazovalca s hitrostjo, ki je nujno manjša od svetlobne, bo svetloba po določenem (lahko tudi zelo dolgem) časovnem obdobju le dospela do opazovalca. Če je torej opazovalec pripravljen dovolj dolgo počakati, bo lahko videl poljubno daleč.
Stvari pa niso več tako preproste, ko vstopimo v svet kot ga opisuje splošna teorija relativnosti. Tu je prostor zakrivljen, svetloba pa se giblje po geodetkah, to je najkrajših povezavah med dvema točkama prostora kot jih narekuje metrika prostora. Dokler imamo opravka s statičnim vesoljem, je vse tako kot v prejšnjem primeru. Če pa se prostor dovolj hitro napihuje (npr. v inflacijskem začetnem stadiju se vesolje napihuje eksponentno), tedaj je zgodba nekoliko drugačna. Dve točki, ki sta statično postavljeni v prostor se v tem primeru oddaljujeta zaradi napihovanja prostora, četudi se glede na prostorske koordinate ne gibljeta. Za ponazoritev si lahko predstavljamo dve točki na površini balona. Če balon napihujemo, se bosta točki, ki mirujeta na balonu, medsebojno oddaljevali.
Če je inflacija prostora dovolj hitra, lahko ladja izgine iz vidnega obzorja opazovalca. Svetloba z ladje ne bo nikoli dosegla opazovalca, če se trend nadaljuje z nezmanjšano močjo. Če pa se inflacija upočasni, lahko ladja zopet pride v vidno polje opazovalca.
