Ali mi lahko razložite osnovne karakteristike teleskopa? Kaj pomeni: 10″ f/4, 20 cm teleskop f/4, 1,25”okular, inčni okular, izračun povečave, izračun zornega polja?
Teleskope delimo na refraktorje (lečne teleskope) in reflektorje (zrcalne teleskope). Poznamo več vrst teleskopov iz vsake od teh skupin in vsak ima svoje prednosti in slabosti. Refraktorji imajo npr. dobro ostrino in kontrast. Praktično vsi veliki teleskopi so reflektorji, saj je njihova izdelava preprostejša. Pri velikih lečah je veliko težje odpraviti napake zaradi deformacij kot pri zrcalih, pa tudi napake leč pridejo pri velikih lečah bolj do izraza. Lečo, na katero pade svetloba pri refraktorju, in primarno zrcalo pri reflektorju imenujemo objektiv.
Lastnosti teleskopov lahko podamo na različne načine. Ponavadi nas najbolj zanimata premer objektiva (D), ki nam pove, koliko svetlobe zbere teleskop, in goriščna razdalja teleskopa (f). Namesto slednjega lahko podamo tudi premer objektiva in svetlobno moč teleskopa. Svetlobno moč zapišemo f/x, kjer je x razmerje med goriščno razdaljo in premerom objektiva. Oglejmo si primer iz vprašanja. 20 cm teleskop f/4 pove, da je premer objektiva 20 cm. Iz podatka o svetlobni moči lahko izračunamo še goriščno razdaljo 80 cm (štirikrat toliko kot premer objektiva). Lastnosti teleskopa lahko zapišemo tudi takole:
D = 20 cm, f/4 D = 20 cm, f = 80 cm
Premer objektiva lahko podamo v m, cm, mm ali drugih enotah. 10” f/4 je oznaka za 10 inčni oz. 25,4 cm teleskop s štirikrat tolikšno goriščno razdaljo (1” =2,54 cm). Teleskope večkrat delimo na svetlobno zmogljive (tudi hitre), npr. f/4, in svetlobno manj zmogljive (počasne), npr. f/10. Ob izbranem okularju prvi omogočajo svetlejšo sliko, drugi pa večjo povečavo.
Teleskop lahko uporabimo za vizualna opazovanja ali za fotografiranje oz. snemanje. V prvem primeru opazujemo skozi okular, v drugem pa namestimo ob izhodni odprtini teleskopa fotografski aparat (film), CCD kamero ali kak drug detektor. Pri vizualnem opazovanju izračunamo povečavo kot razmerje goriščne razdalje objektiva in goriščne razdalje okularja:
Pri opazovanju z 20 cm f/4 teleskopom in okularjem z goriščno razdaljo 8 mm dobimo 100-kratno povečavo.
Podobno kot objektiv tudi okular določata goriščna razdalja in premer (npr. 8mm, 1,25″). Nimamo pa formule, s katero bi iz dosedaj omenjenih podatkov izračunali zorno oz. vidno polje, ki je odvisno tudi od vidnega polja okularja. Poleg omenjenih podatkov nas pogosto zanimata še ločljivost in največja smiselna povečava teleskopa. Za obe imamo približni formuli. Ločljivost je zorni kot, pod katerim vidimo zvezdi, ki ju s teleskopom še razločimo. Ločljivost je določena z enačbo:
Za vizualna opazovanja vzamemo valovno dolžino l=550 nm (valovna dolžina rumenozelene svetlobe) in tako dobimo formulo, ki si jo lažje zapomnimo:
kjer sedaj premer objektiva zapišemo v milimetrih, ločljivost pa se izraža v ločnih sekundah. Ločljivost 20 cm teleskopa je torej (kjer ” označuje ločne sekunde).
Na podlagi formule za povečavo bi lahko sklepali, da lahko dosežemo poljubno povečavo, če le imamo okular z dovolj majhno goriščno razdaljo. Največjo smiselno povečavo nam omejuje premer objektiva, saj nam ta določa ločljivost. Pri vedno večjih povečavah pa je je tudi slika vedno šibkejša. Zato za približen izračun največje smiselne povečave pogosto uporabimo formulo
Za 20 cm teleskop je torej največja smiselna povečava približno 400 ×.
