| Zanima me kdaj je Cerkev uradno sprejela heliocentrični oz. heliostatični sistem vesolja in kakšno stališče je imela do Kopernika, Keplerja in Galileija do takrat? |
Že takoj na začetku bi rad poudaril, da Cerkev heliocentrizma uradno nikoli ni razglasila za heretičnega. Dopuščala ga je kot hipotezo, nikakor pa ni bila pripravljena sprejeti, vsaj v času Galileija in Keplerja ne, heliocentrizma za edino pravo fizično resnico o svetu. Argumenti kopernikancev od izida De Revolutionibus pa do Newtonove Principie niso bili dovolj prepričljivi, da bi premaknili tehtnico na stran heliocentrizma. Za prvih trideset let po izidu Kopernikove knjige vemo za samo deset prepričanih heliocentristov, med katerimi sta že všteta tudi Galileijo in Kepler. Izbira med geo in heliocentrizmom je bila v tistem času bolj stvar osebnega prepričanja kot pa znanstvenih argumentov. Na razvpitem procesu leta 1632 so pred inkvizicijo sodili Galileiju, ker domnevno ni spoštoval ukaza inkvizicije, ki mu je prepovedoval branjenje kopernikanske astronomije, in ne, ker je zagovarjal heretične nauke. Med procesom je bilo storjenih več pravnih napak, zaradi katerih je papež Janez Pavel II. leta 1992 priznal, da sojenje Galileiju, tudi po takratnih zakonih, ni bilo pravično.
Sam heliocentrizem za Cerkev ni problematičen od leta 1822, ko je inkvizicija po nalogu takratnega papeža Pija VII odredila imprimatur (dovoljenje za tiskanje) sklopu del Settelskega kanona, v katerih je bilo kopernikanstvo predstavljeno kot fizično dejstvo in ne le kot hipoteza. Zagovorniki Cerkve radi poudarjajo, da je četrti lateranski koncil že leta 1215 sprejel dogmo, po kateri ima vesolje začetek v času, do česar je znanost, seveda po malo daljši in zanesljivejši poti, prišla šele v 20. stoletju.
Glej tudi spletne strani Vatikana.
