|
Lahko razložite kaj je “china sindrom”? Hvala! |
kvarkadabra.net |
China syndrome (ali slovenjeno Kitajski sindrom) je ime, ki se je prijelo med protijedrskimi aktivisti, za nesrečo jedrske elektrarne, pri kateri se stopijo gorivne palice. Poimenovanje je nastalo zaradi istoimenskega filma iz leta 1979, ki je prišel v kinodvorane le 12 dni pred resnično nesrečo na otoku Treh milj. Zaradi nesreče je film seveda postal takojšnji hit. Presenetljivo pri tem je, da je med resnično nesrečo na Bloku 2 jedrske elektrarne na otoku Treh milj in pa filmsko nesrečo kar nekaj podobnosti. V obeh primerih se je namreč začelo taliti gorivo. Ja pa seveda filmska verzija nesreče veliko bolj katastrofalna, saj
v filmu sredica stopi obdajajoč jeklen ščit in betonsko dno, ter nadaljuje pot na drugo stran planeta.
V resnični nesreči v JE na otoku Treh milj je bilo poškodovanih več kot 90% gorivnih palic, od tega se jih je od 30 do 50% stalilo, vendar pa sredica ni stopila jeklene posode. Leta 1993 so znansteniki ocenili, da je večina staljene sredice- okoli 19 kubičnih metrov- padla na dno reaktorske posode. V pet let trajajočem, 9 milijonov dolarjev težkem, preiskovalnem projektu so znanstveniki iz 11 držav analizirali vzorce stopljenega goriva, da bi razumeli, zakaj reaktorska posoda v nesreči ni popustila. Po analizi vzorcev z dna posode so znanstveniki postavili hipotezo, da je del goriva prekril dno posode v obliki keramične prevleke, ki je zaščitila posodo.
Slika staljenih gorivnih palic
Podrobnejši potek nesreče je sledeč:
28. marec, 1979: Blok 2 jedrske elektrarne na otoku Treh milj je v obratovanju samo tri mesece in deluje s polno paro. Nenadoma se elektrarna avtomatično ugasne, ker črpalka za dovajanje hladilne vode do reaktorjeve sredice preneha delovati. Operaterji niso bili obveščeni, da so bili ventili dodatnih črpalk zaprti. Ventil za zmanjšanje tlaka se odpre kot je bilo načrtovano, vendar pa se ne zapre, ko se tlak vrne na normalo. Voda potrebna za hlajenje sredice še vedno odteka, tako da sredica pogleda iz vode.
Incident traja okoli pet ur, v toku katerih operaterji večkrat napačno razberejo kontrolne signale in zaprejo dotok nove vode za hlajenje. Po treh urah se del sredice pričenja taliti zaradi lastne proizvedene toplote.
29. marec: Kljub temu, da je nesreče konec, pa drame še ni. Metropolitan Edison, družba, v lasti katere je JE na otoku Treh milj, trdi, da je poškodovanega manj kot procent goriva, vendar pa naj bi se tvorili mehurčki plina v hladilnem sistemu reaktorja. V bližini reaktorja so tudi zaznali sledove radioaktivnega joda. Guverner Dick Thornburgh tako svetuje domačinom, naj ostanejo v zaprtih prostorih.
30. marec: Po nasvetu Nuclear Regulatory Commission guverner svetuje evakuacijo približno 3,500 nosečnic in otrok, ki živijo v krogu 5 milj okoli reaktorja. Okoli 200,000 ljudi zbeži s svojih domov, nekateri za več tednov.
9. april: Uradniki NRC razglasijo, da je krize konec.
V primerjavi z resničnostjo je v filmu kar nekaj znanstvenih neresnic oz. filmsko prirejenih postopkov o obratovanju elektrarne. Več o tem lahko preberete na straneh Nuclear Energy Institute. Je pa vsekakor nesreča na otoku Treh milj pripomogla filmu Kitajski sindrom h kultnemu statusu, še posebno med aktivisti protijedrskega gibanja.
Več o tem na
Nuclear Energy Institute
Več o samem filmu Kitajski sindrom
Zapis o nesreči na Washington Post-u
Upravljaj z elektrarno
Kako deluje jedrski reaktor
