| 11. avgusta 1999 bo popolni sončni mrk. Verjetno se nas bo precej podalo v bližnje kraje, kjer bo mrk popoln, marsikdo pa si ga bo zaželel tudi fotografirati. Kako najvarneje opazovati sončni mrk in kako se najbolje lotiti fotografiranja sončnega mrka: s kakšnim filmom, objektivom, časom, zaslonko? | kvarkadabra.net |
Sončni mrk moramo opazovati s filtrom, ki zadržuje infrardečo (IR) svetlobo. Od vsega, je to najpomembnejše, saj se tako dogodi največ poškodb. Zakaj? Na premočno vidno svetlobo se oko odzove z neprijetnim občutkom in bolečino. Ultravijolično (UV) sevanje ponavadi ustavi že vsak kos stekla ali kake podobne snovi. IR žarčenje pa gre skozi steklo, poleg tega ga oko ne zaznava!!! Velika napaka je gledanje v sonce s steklom, ki je ožgano od saj, npr. sveče! Primerna filtra za sonce sta varilsko steklo (številke 12-14, sicer po občutku, le da je pogled prijeten), ki je najbolj dostopno in Mylar folija, ki je namenjena za gledanje in slikanje sonca. Mylar očala prodaja Poudarek iz Domžal, najbolje je, če povprašate na uredništvu Spike.
foto: UČ; 360mm objektiv (180mm + 2x telekonverter), zaslonka f/45, rumeni filter, 1/125s, Agfa XRG 100 (negativ)
Snemanje je malenkost bolj zapleteno. Varilsko steklo skoraj ne pride v poštev, ker je preslabe kakovosti. S tem mislim, da ni popolnoma homogeno in planparalelno. Jaz sem sicer slikal z njim brez težav, vendar slika ni najboljša. Je pa vredno poskusiti, saj se zgodi, da je kakšen kos zelo dober. Treba je biti predvsem pozoren na to, da se ga pritrdi resnično pravokotno na objektiv. Z uporabo folije Mylar tovrstnih problemov ni. Na posebni foliji je nanesena plast aluminija, ki prepusti približno 1/100 000 svetlobe. (Lahko je tudi na steklu). Folijo lahko kar zalepimo na objektiv z lepilnim trakom ali čim podobnim. Ne vem, kje jo lahko pri nas kupite, mogoče jo bodo začeli prodajati na veliko pred mrkom. Sicer pa v Angliji stane kos 20×20 cm okoli 10 funtov, tako da niti ni preveč draga.
Mrk sem slikal tudi tako, da sem na objektiv dal modri in oranžni filter, pa še zaslonko sem zaprl, tako da je bila primerna svetloba. Za samo snemanje je težko točno reči kakšne čase in zaslonke je najbolje uporabljati, ker je to odvisno od filtra in pogojev. Velja pa nekaj splošnih načel, ki jih je vredno upoštevati. Če naj bodo vidni vsaj nekateri detajli, naj bo objektiv vsaj 200 mm. Film naj bo malo občutljiv 25-100 ASA. Priporocam Kodak Ektar 25 in Agfo Ultra za negative ter Agfo RSX 50 (100) in Fuji Velvio za diase. Za črnobelo pa se mi zdita najbolj primerna Ilford Delta 100 in Pan F 50 razvita v blagem!!! razvijalcu (npr. Perceptol). Snemamo s stojalom, če se le da. Čas ekspozicije naj bo približno (seveda nikakor ni jemati tega kot suho zlato, saj so pogoji lahko različni): z Mylarjem ali varilskim steklom in 100 ASA filmom: 1/500 na f/8 (časi veljajo za delni mrk!!!) Za popolnega ne vem, saj bo to moj prvi.
Še nasvet: namesto zapiranja zaslonke, raje skrajšajmo čas osvetlitve. Pri zaprti zaslonki namreč slika ni več tako ostra. Zelo dober primerek ima prof. Peter Legiša. Za popolni mrk navadno odstranimo filter. Seveda je potem na mestu previdnost, da ne pride do nepotrebne škode. Najbolj primerni objektivi so z goriščnicami 1000 mm – 2000 mm, saj tedaj slika ravno pokrije celotno polje. To velja seveda za Leica format film, za 6×6 ali več pa ustrezno več, čeprav je slika na filmu še vedno enako velika. Če nimamo takih objektivov, se poslužujemo npr. 2x ali 3x telekonverterjev, lahko jih damo enega za drugim (2×3 = 6) in dobimo ustrezno večjo goriščno razdaljo, npr. 200 mm objektiv in 2x ter 3x telekonverter dajo 1200 mm, kar je še kar sprejemljivo. Slika ni več tako zelo ostra, a je še vedno primerna za objavo v kaki reviji. Z gorišči pod 100 mm pa ne bi priporočal slikanja, saj bo slika premajhna, da bi lahko razpoznali podrobnosti.
Obstaja še druga možnost, ki je bolj domača. Vzamemo lovski daljnogled in pokrijemo eno sprednjo lečo (nikakor ne samo zadnjo, ker bo stalilo pokrovček, kar sem izkusil na lastni koži). Za njim damo fotoaparat, z objektivom 50 mm, ki se zdi najbolj primerna možnost. Pametno je tudi imeti vse skupaj na stojalu. Razdaljo na fotoaparatu nastavimo na neskončno in z okularjem nastavimo ostrino v fotoaparatu. Tako lahko slikamo popolni mrk, delnega pa seveda obvezno s filtrom, (je lahko samo na fotoaparatu, daljnogled bo že zdržal). Tako dobimo iz 50 mm objektiva in daljnogleda z 10x povečavo 500mm objektiv, ki da zelo veliko sliko sonca. Čase ekspozicije pa je potrebno preiskusiti pred samim dnevom D. Gre tudi če s fotoaparata odvijemo objektiv, vendar po mojem mnenju slika ni več tako ostra kot v prejšnjem primeru.
Upam, da sem bil vsaj malo v pomoč bodočim opazovalcem mrka. Če so še kakršnakoli vprašanja, se kar opogumite. Še enkrat pa: pazite na svoje oči pri opazovanju sonca.
Več informacij o popolnem sončnem mrku 11. avgusta 1999 lahko preberete na naslovu: https://kvarkadabra.net/aktualno/mrk.htm
foto: UČ; f=2000mm, D=200mm (Schmidt Cassegrain – C8) , Mylar folija (modra barva) 1/250s, Agfa RSX 50 (dia), vidi se robna zatemnitev Sonca, peg ni
foto: UČ; star avstrijski vojaški daljnogled, zeleni filter za varjenje “st.11, 1/125s, Agfa XRG 100, vidijo se sonče pege, zelena barva je posledica filtra
