Eseji in zgodbe o znanosti

Pripovedujemo zgodbe o nastanku znanosti, ljudeh, ki jo ustvarjajo, naravnih pojavih in zakonitostih, po katerih se ti godijo.

London v času kolere

V tridesetih letih devetnajstega stoletja so se po Londonu kot tudi drugod po Evropi začele širiti epidemije kolere. Vsakih nekaj let je večji izbruh pomoril več deset tisoč meščanov.

Sebični geni in Adamova zmota

»Razumno življenje na planetu odraste takrat, ko odkrije vzrok za svoj obstoj.« S tem stavkom začenja Richard Dawkins svojo razvpito knjigo Sebični gen, ki...

Koliko je star čas?

Da ima čas začetek, si je prav tako težko predstavljati kot to, da ga nima. Obe možnosti sta povsem enako nenavadni in sta dolga...

Zakaj jemo sladico na koncu?

Za marsikatero opravilo si kar težko predstavljamo, da bi ga lahko izvajali drugače, kot ga. Občutek imamo, da so naše najbolj zakoreninjene navade nekaj...

O študiju fizike na FMF – pogled s Princetona

Izhodišči za naslednje misli sta moja izkušnja s študijem na FMF in opazovanje – tudi iz stališča asistenta – kako tak študij poteka na...

Psihofizika omake za špagete

Dr. Howard Moskowitz je eden najuglednejših strokovnjakov na znanstvenem področju, ki se ga je prijelo nenavadno ime psihofizika. Naj takoj opozorimo, da ne gre...

Smo ljudje res racionalna bitja?

Verjetno bi si vsak želel kot poskusni zajček sodelovati v znanstvenem poskusu, pri katerem bi lahko v nekaj minutah brez napornega dela zaslužil sto...

Mehanizem iz Antikitere

Malo pred veliko nočjo leta 1900 se je skupina grških potapljačev, ki so po morskem dnu nabirali spužve, pred nevihto zatekla na otok Antikitera,...

(Ne)enakopravnost žensk v znanosti

So ženske danes, na začetku enaindvajsetega stoletja, že povsem enakopravne moškim vsaj pri znanstvenih karierah v univerzitetnem akademskem svetu? Življenjska zgodba ameriškega nevrobiologa Bena...

Libetovi eksperimenti

»Dokler se nisem slišal izreči teh besed, nisem vedel, da te resnično ljubim – za trenutek sem pomislil: 'Ljubi bog, kaj sem rekel?' nato...

Morilska gripa

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala kar petdeset milijonov življenj, veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa.

Arhimedov kodeks

V trinajstem stoletju je neznani menih v Konstantinoplu potreboval za izdelavo molitvenika podlago, na katero bi lahko pisal. Ker mu je primanjkovalo praznega pergamenta,...

Raziskovanje nenavadnih vzročnih povezav

Kaj so resnični vzroki posameznih družbenih sprememb, je praviloma težko ugotoviti in dokazati. A nekateri ugledni ekonomisti mlajše generacije vedno znova presenečajo s svojimi...

Religija kot naravni pojav

Ali je mogoče verska prepričanja analizirati z znanstvenimi metodami?

Z internetom nad nevarne bolezni

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da bi lahko s sistematičnim brskanjem po internetu odkrivali nova žarišča nevarnih nalezljivih bolezni. Vendar se je pokazalo,...

Kemija romantične ljubezni

»Ste se ravnokar noro zaljubili?« se je glasil napis na oglasni deski ene od newyorških univerz, ki je vabil študente, da bi sodelovali v...

Z idejami proti revščini

Kaj je najbolj razširjen vzrok smrti otrok, mlajših od petih let, v tretjem svetu? Verjetno vsi najprej pomislimo na najrazličnejše otroške bolezni ali zastrupitve...

Neprijetna resnica o usodi našega planeta

Velikonočni otok sredi južnega dela Pacifika je eden najbolj odročnih koncev našega planeta, ki so ga za stalno naselili ljudje že pred prihodom Evropejcev....

Celični policisti

Pred davnimi, davnimi časi, ko na našem planetu še ni bilo ne rastlin ne živali, so takrat živeča preprosta enocelična bitja razvila učinkovit način,...

Kako je deskar dobil Nobelovo nagrado

»Sonce je bilo tisti dan zelo vroče. Bil je maj. Suh veter je pihal z vzhoda in nihče ni zares vedel, kako topel je...