Domov OZNAKE Filozofija

Oznaka: filozofija

Kvantna prepletenost na preizkušnji

Upam, da imate redno zaposlitev, je bilo eno prvih vprašanj, ki jih je britanski fizik John Bell zastavil mlademu francoskemu kolegu Alainu Aspectu (na...

Odzivi možganov na moralne dileme

Miselni eksperimenti so v zgodovini znanosti odigrali pomembno vlogo. Čeprav v resnici nikoli niso bili izvedeni, so kljub temu pomagali znanstvenikom razjasniti marsikateri problem....

Zakulisje Galilejevega procesa

Ko je ostareli in bolni Galileo Galilej leta 1633 v cerkvi Santa Maria sopra Minerva kleče poslušal sodbo, ki mu jo je izrekel Sveti...

Mož, ki je verjel, da lahko tudi stroji mislijo

Leta 1952 je matematik Alan Turing policiji prijavil vlom v svojo hišo v Manchestru. Tatovi mu sicer niso odnesli kaj dosti, zato se je sprva zdelo, da gre pri uradnem popisu tatvine zgolj za formalnost. Vendar se je kmalu izkazalo, da bi bilo za matematika veliko bolje, če policije ne bi poklical.

Novejša filozofska odkrija o naravi sveta: Matematični materializem

V nekaj nadaljevanjih bomo bralcem Kvarkadabre predstavili novejše filozofske teorije in razprave s področja, ki nekako predstavlja trdo jedro discipline (v smislu položaja, ki...

Zelo kratek slovar časa

Besedo čas v življenju uporabljamo v številnih kontekstih. Ko denimo omenimo, da je bila fotografija posneta s časom ene stotinke sekunde, merimo na trajanje...

Preveč varno je lahko nevarno

Nedelja, 3. septembra 1967, je bila za Švede poseben dan. Od enih ponoči do šestih zjutraj je bil prepovedan ves cestni promet, razen za...

Filozofska bioetika: med znanostjo, pravom in politiko

1. Kako razumemo filozofsko bioetiko? Poskusimo z naslednjo definicijo. Bioetiko v ožjem smislu razumemo kot problematiko moralnih in političnih vprašanj, povezanih s posebnimi okoliščinami, ki...

Vojna slik

Leta 1906 se je prvič zgodilo, da so Nobelovo nagrado podelili dvema znanstvenikoma. Za področje medicine sta si jo delila Španec Santiago Ramón y...

Jacques Lacan: Spisi

"Tukaj se nadaljuje ena sama debata, vselej ista, in ki se, če naj jo že datiramo, prepoznava kot debata razsvetljenstva," beremo na platnicah Spisov....

Je poroka matematična operacija?

Neko jesensko nedeljo leta 1934 je takrat še mladega francoskega filozofa Clauda Lévi-Straussa poklical direktor prestižne pariške šole École normale Supérieure (ENS) in ga...

Dojenčki med Kantom in mehkužci

Bertrand Russell je v svoji Zgodovini filozofije zapisal, da se je moral od sedemnajstega stoletja naprej vsak pomembnejši intelektualni napredek začeti z napadom na...

Gilles Deleuze: Logika smisla

"Nekega dne bo to stoletje znano kot Deleuzovo," je zapisal navdušeni recenzent ob izidu Logike smisla (1969). Recenzent ni bil nihče drug kot Michel...

Jacques Derrida: O gramatologiji

Na prvi pogled ni videti, da bi razmerje med glasom in pisavo predstavljalo poseben filozofski problem. Kolikor je velika filozofska tradicija sploh zadela nanj...

Ferdinand de Saussure: Predavanja iz splošnega jezikoslovja

Najbrž je videti nenavadno, če je med velike filozofske knjige dvajsetega stoletja uvrščeno delo, ki se ukvarja izključno z lingvistiko - nad tako izbiro...

Martin Heidegger: Bit in čas

Vprašanje po biti, bržčas najstarejše filozofsko vprašanje, je dobilo v dvajsetem stoletju odločilni zasuk z delom Martina Heideggra. Še več, nemara je prišlo na...

Ludwig Wittgenstein: Filozofske raziskave

Vzemimo tale primer: učenca naučimo sestaviti določeno zaporedje naravnih števil s prištevanjem +2 : 2, 4, 6 itd. in preverimo njegovo znanje z vežbanjem...

Sigmund Freud: Razlaga sanj

Novembra 1899 je z letnico 1900 izšla Freudova Razlaga sanj in tako že datumsko obeležila prelom stoletja z intelektualno revolucijo, katere posledice bodo do...