Domov OZNAKE Družba

Oznaka: družba

Človek je bitje sodelovanja

Že od časa starih Grkov naprej se ljudje sprašujemo, po čem natančno se razlikujemo od drugih živih bitij, s katerimi si delimo planet. Večinoma...

Fizika družbe

Decembra 2009 je raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva (DARPA), ki skrbi za uvajanje novih znanstvenih spoznanj na področju državne varnosti, izvedla tekmovanje, v katerem...

Druga doba strojev

Isaac Asimov, svetovno znani avtor odmevnih znanstvenofantastičnih in poljudnoznanstvenih knjig, ki veljajo za klasike žanra, je svojo kariero začel kot profesor biokemije na bostonski...

Od sebičnega gena k družabnemu genomu

Nekatere kobilice imajo zanimivo lastnost, da se lahko v razmeroma kratkem času iz prijaznih malih živalic spremenijo v zlobne huligane. Iz elegantne oblike z...

Družabni možgani

V povprečju učenci že tri mesece po tem, ko se v šoli nekaj naučijo, polovico naučenega znanja pozabijo, še bistveno manj pridobljenih informacij pa...

Veliki podatki – nova paradigma vednosti

Newyorški pravnik Mike Flowers je v začetku svoje poklicne poti preizkusil več različnih služb, med drugim tudi na tožilstvu in med odvetniki, a mu...

Izdajalskih osem gre na svoje

Ta prvi veliki »spin-off«, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj značilne podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes.

Tri faze upora

Po celodnevnem delu v veleblagovnici se je dvainštiridesetletna prodajalka Rosa Parks iz Montgomeryja v Alabami odpravila domov. Kot običajno je počakala na mestni avtobus,...

Kako računati in meriti tveganja?

Intuitivno se ljudje ne odzivamo najbolje na napovedi zgolj verjetnih dogodkov. Naši možgani so namreč, vsaj v svojem intuitivnem delu, še vedno prilagojeni na...

Enačba, zaradi katere je skoraj propadel kapitalizem

V kapitalističnem ekonomskem sistemu velja pravilo, da se je pri investiranju treba sprijazniti tudi s tveganji, če hočeš zaslužiti. Pri poslovnih odločitvah moramo vselej...

Licenca za greh

Klasična ekonomska teorija izhaja iz predpostavke, da se ljudje praviloma obnašamo racionalno in se odločamo tako, da s svojimi dejanji povečujemo lastno ugodje. Vedenjski...

Wiki-znanost: Z amaterji nad galaktični zverinjak

Leta 2007 se je Kevin Schawinski med doktorskim študijem na Univerzi Oxford lotil sistematičnega preučevanja oddaljenih galaksij. S pomočjo novih zelo natančnih slik celotnega...

Česa denar ne more kupiti?

Ko začnemo neko dobrino ali storitev vrednotiti prek cene, ki jo ima na trgu, to vpliva tudi na odnos, ki ga imamo do te dobrine. Pogosto se namreč premalo zavedamo, da lahko že zgolj pripravljenost, da z nečim trgujemo, povsem spremeni dojemanje in vrednotenje te konkretne dobrine.

Zakaj je neko okolje bolj kreativno kot drugo?

Sredi druge svetovne vojne so v kampusu ameriške univerze MIT postavili leseno dvonadstropno stavbo, v katero so nastanili množico znanstvenikov in inženirjev, ki so...

Iznajdba besede znanstvenik

Ko je Charles Darwin konec decembra leta 1831 z ladjo H.M.S. Beagle kot naravoslovec odplul na nekajletno popotovanje okoli sveta, se je imel še...

Kaj je neoliberalizem?

Oxford University Press je v kultni zbirki A Very Short Introduction (pri nas imamo njeno franšizo pri založbi Krtina) izdal knjižico Neoliberalism avstralskih politologov...

Modrost množic

Jeseni leta 1906 je vsestranski britanski znanstvenik, med drugim tudi sorodnik Charlesa Darwina, sir Francis Galton obiskal podeželski živinski sejem. Čeprav je imel že...

Einstein in Freud: Srečanje dveh vesolij vednosti

Srečala sta se samo enkrat. Bilo je med novoletnimi prazniki leta 1927, ko je Albert Einstein povabil Sigmunda Freuda, ki se je takrat mudil...

Ekonomija vednosti – znanost in tehnologija

Živimo v svetu, v katerem postaja znanje osrednje tržno blago. Učinkovito kroženje in nastajanje novih idej dokazano zelo ugodno vpliva na ekonomijo in njeno...

Rojstvo univerze iz duha podjetništva

Univerza velja za eno ključnih družbenih iznajdb srednjega veka. Med petinosemdesetimi inštitucijami, ki so aktivne od leta 1522 - mednje sta všteta tudi katoliška...