V tokratnem Kvarkadabrinem fokusu predstavljamo raziskavo s področja eksperimentalne ekonomije. Aljaž Ule, docent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu je v reviji Science s sodelavci objavil članek z naslovom »Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«.
Kaj? (Referenca)
Indirect Punishment and Generosity Toward Strangers (»Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev«) Science 18 December 2009: Vol. 326. no. 5960, pp. 1701 – 1704
Kdo?(Avtorji)
A. Ule (U. na Primorskem in U. Amsterdam), A. Schram (U. Amsterdam), A. Riedl (U. Maastricht), T. Cason (U. Purdue)
A. Ule (U. na Primorskem in U. Amsterdam), A. Schram (U. Amsterdam), A. Riedl (U. Maastricht), T. Cason (U. Purdue)
Kje? (“slovenska”, “evropska” ali “svetovna” raziskava?)
Z izjemo dela obdelave podatkov je bila raziskava narejena v Evropi. Vodilni avtor raziskave je večino svojega dela opravil na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) na Univerzi na Primorskem.
Z izjemo dela obdelave podatkov je bila raziskava narejena v Evropi. Vodilni avtor raziskave je večino svojega dela opravil na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) na Univerzi na Primorskem.
Zakaj? (Kako bi izsledke razložili svoji babici, dedku, teti, stricu…?)
Ljudje pogosto pomagajo neznancem. Pripravljenost ljudi, da se odrečejo svoji lastnini ali času v korist neznanca, s katerim niso v bližnjem sorodu, smo želeli pojasniti z vidika evolucijske teorije. V članku smo na osnovi dveh laboratorijskih poskusov med prostovoljci predstavili dva zaključka, pomembna za ekonomsko teorijo odločanja. Prvi je, da pri darovanju skoraj vsi prostovoljci uporabljajo eno od sedmih preprostih vedenjskih strategij. To je v nasprotju s standardno ekonomsko teorijo odločanja, ki predpostavlja, da ljudje vsako svojo odločitev dobro in racionalno premislijo. Naš zaključek nasprotno podpira moderno idejo odločanja v evolucijski teoriji iger, ki predpostavlja, da je velik del človeških odločitev posledica prirojenih ali naučenih vedenjskih pravil. Drugi zaključek članka je, da se človeška dobrodelnost splača in preživi evolucijski pritisk le, če imajo ljudje možnost kaznovanja sebičnih neznancev.
Ljudje pogosto pomagajo neznancem. Pripravljenost ljudi, da se odrečejo svoji lastnini ali času v korist neznanca, s katerim niso v bližnjem sorodu, smo želeli pojasniti z vidika evolucijske teorije. V članku smo na osnovi dveh laboratorijskih poskusov med prostovoljci predstavili dva zaključka, pomembna za ekonomsko teorijo odločanja. Prvi je, da pri darovanju skoraj vsi prostovoljci uporabljajo eno od sedmih preprostih vedenjskih strategij. To je v nasprotju s standardno ekonomsko teorijo odločanja, ki predpostavlja, da ljudje vsako svojo odločitev dobro in racionalno premislijo. Naš zaključek nasprotno podpira moderno idejo odločanja v evolucijski teoriji iger, ki predpostavlja, da je velik del človeških odločitev posledica prirojenih ali naučenih vedenjskih pravil. Drugi zaključek članka je, da se človeška dobrodelnost splača in preživi evolucijski pritisk le, če imajo ljudje možnost kaznovanja sebičnih neznancev.
Kako? (Kje se je najbolj zatikalo?)
Za opis rezultatov poskusa smo morali spremeniti paradigmo modela za analizo podatkov. Izhodiščni model je bil model sebičnih in racionalnih ekonomskih posameznikov, vendar se je izkazal kot popolnoma neprimernen za opis rezultatov. Drugi model nesebičnih, a še vedno racionalnih posameznikov, ki temelji na prejšnjih poskusih, je lahko opisal le enega od dveh poskusov. Dovolj uspešen je bil šele tretji model, ki se naslanja na idejo omejeno racionalnega odločanja.
Za opis rezultatov poskusa smo morali spremeniti paradigmo modela za analizo podatkov. Izhodiščni model je bil model sebičnih in racionalnih ekonomskih posameznikov, vendar se je izkazal kot popolnoma neprimernen za opis rezultatov. Drugi model nesebičnih, a še vedno racionalnih posameznikov, ki temelji na prejšnjih poskusih, je lahko opisal le enega od dveh poskusov. Dovolj uspešen je bil šele tretji model, ki se naslanja na idejo omejeno racionalnega odločanja.
Kam? (Naslednja velika stvar na vašem področju?)
Obstaja veliko matematičnih modelov, ki skušajo pojasniti človeško sodelovanje in dobrodelnost. Vendar večina teh modelov temelji na preveč preprostih, napačnih predpostavkah o človeškem odločanju. Nekateri, predvsem tisti v ekonomskih vedah, predpostavljajo preveč racionalnosti v odločanju. Drugi, predvsem v vedah kot sta matematika in fizika, pa predpostavljajo pri odločanju in učenju preveč avtomatičnosti. Naslednji korak bo uporaba izsledkov laboratorijskih poskusov za izdelavo bolj realističnih matematičnih modelov dinamike odločanja ljudi in njihovih (strukturiranih) skupin.
Obstaja veliko matematičnih modelov, ki skušajo pojasniti človeško sodelovanje in dobrodelnost. Vendar večina teh modelov temelji na preveč preprostih, napačnih predpostavkah o človeškem odločanju. Nekateri, predvsem tisti v ekonomskih vedah, predpostavljajo preveč racionalnosti v odločanju. Drugi, predvsem v vedah kot sta matematika in fizika, pa predpostavljajo pri odločanju in učenju preveč avtomatičnosti. Naslednji korak bo uporaba izsledkov laboratorijskih poskusov za izdelavo bolj realističnih matematičnih modelov dinamike odločanja ljudi in njihovih (strukturiranih) skupin.
-
