Nevidna pristranskost v medicini

Predstava o moškem telesu kot univerzalnem modelu človeškega telesa je globoko zakoreninjena v naši zgodovini in družbi. Že Aristotel je moško telo postavil kot normo in ideal, žensko telo pa označil za njegovo nepopolno različico. Ta miselnost vztraja še danes – moško telo se pogosto uporablja kot standard pri diagnosticiranju bolezni, odmerjanju zdravil in načrtovanju medicinskih terapij. Kljub jasnim dokazom, da spolne razlike vplivajo na potek bolezni, učinkovitost zdravil in izide zdravljenja, številna medicinska področja teh razlik še vedno ne upoštevajo sistematično.

Podatke o različnih vidikih našega življenja – od športa in zaposlovanja do umetnosti in kriminalitete – običajno zbiramo ločeno za moške in ženske. Paradoksalno pa se ta razlika pogosto zanemarja v medicinskih raziskavah in kliničnih študijah. Leta 1982 so raziskovalci uspešno vsadili prvo umetno srce v bolnika – preboj, ki je v zadnjih 50 letih številnim pacientom omogočil preživetje. A ne enako za vse. Umetno srce je bilo zasnovano po merah moškega telesa in je zato pogosto preveliko za ženski prsni koš. Posledično je uspešnost zdravljenja pri moških 80-odstotna, pri ženskah pa komaj 50-odstotna.

Pobuda Gendered Innovations na Univerzi Stanford je razkrila zaskrbljujoč vzorec v medicinskih raziskavah. Ugotovili so, da je samo polovica študij o vplivu prehrane na razvoj raka vključevala analizo po spolu, pogosto pa ženske v teh raziskavah sploh niso sodelovale. Še bolj zgovoren je primer iz leta 2014, ko je analiza FDA baze kliničnih študij o CRT-defibrilatorjih pokazala, da so ženske predstavljale le 20% vseh udeležencev. To je posebej problematično, saj imajo ženske dejansko večje tveganje za srčno-žilne zaplete po vstavitvi srčnega spodbujevalnika.

Danes vemo, da obstajajo pomembne razlike med ženskim in moškim telesom v praktično vseh organskih sistemih – od možganov in srca do imunskega sistema in metabolizma. Ko medicinska stroka te razlike sistematično spregleda ali zanemarja, nastane t.i. “vrzel v zdravju žensk” (women’s health gap). Ta vrzel pomeni, da so ženske pogosto deležne manj ustreznih diagnoz, zdravljenja in oskrbe, saj standardi niso prilagojeni njihovim telesnim značilnostim, kar neposredno ogroža njihovo zdravje in lahko privede do slabših zdravstvenih rezultatov.

Že desetletja so ženske prikrajšane za rešitve, prilagojene njihovim potrebam – od zasnove varnostnih pasov v avtomobilih do višine polic in celo zdravstvenih smernic, ki ne upoštevajo njihovih fizioloških posebnosti. Po drugi strani pa pogosto radi poudarjamo razlike med spoloma takrat, ko je žensko telo predmet ideoloških bojev.

Priporočila, ki ne veljajo za vse

Skozi zgodovino so bile medicinske smernice in priporočila v veliki meri oblikovani na podlagi raziskav, izvedenih na moških. Posledično so ženske pogosto prejemale zdravstvene nasvete, ki za njihova telesa niso bili optimalni ali so bili celo neustrezni.

Nazoren primer te pristranskosti najdemo na področju prehrane. Znanstvene raziskave so pokazale, da ženske s staranjem potrebujejo višji vnos beljakovin za učinkovito ohranjanje mišične mase. Kljub temu večina trenutnih prehranskih smernic temelji na študijah, v katerih so prevladovali moški udeleženci, zato ne upoštevajo teh pomembnih spolno pogojenih razlik v presnovi in fiziologiji.

Podobno je s telesno vadbo – raziskava, objavljena v Journal of the American College of Cardiology, je pokazala, da ženske potrebujejo pol manj časa kot moški, da dosežejo enake zdravstvene koristi pri vadbi, kljub temu pa uradne evropske smernice še vedno temeljijo na moških vzorcih in priporočajo enako količino vadbe za oba spola.

Raziskava, ki vključuje pretežno moške in ne analizira rezultatov po spolu, priporoča izogibanje telovadbi z bremeni osebam z visokim krvnim tlakom. Kot razloge navaja povečanje arterijske togosti in manjše zdravstvene koristi za zniževanje krvnega tlaka v primerjavi z aerobno vadbo. V nasprotju s tem pa je študija, opravljena izključno na ženskah, pokazala njihovo manjšo dovzetnost za arterijsko togost in celo pozitiven učinek vadbe z bremeni na zniževanje krvnega tlaka.

Kljub tem pomembnim razlikam je omenjena oblika vadbe še danes splošno odsvetovana za oba spola, zaradi česar koristna priporočila, ki bi lahko pomagala ženskam z visokim krvnim tlakom, ostajajo v senci generičnih, na moških vzorcih temelječih priporočil.

Strokovnjakinje, ki so sodelovale na okrogli mizi “Spol kot (ne)vidni dejavnik v medicini” pod okriljem Slovenske tiskovne agencije marca 2025, so podprle trditev, da predstavlja zdravstvena neenakost med spoloma resen in obstoječ problem tudi za državljanke in državljane Slovenije.

Ekonomija enakosti spolov

Pomanjkanje financiranja raziskav ženskih bolezni še dodatno poglablja neenakosti v zdravstvu. Čeprav človeška družba temelji na reprodukciji, ostajajo številne zdravstvene težave, povezane z nosečnostjo in porodom, slabo raziskane. Svetovni gospodarski forum je leta 2024 opozoril, da so življenjsko ogrožajoča stanja, kot sta poporodna krvavitev in hipertenzivna motnja v nosečnosti, kljub svoji resnosti močno podcenjena v raziskovalnem prostoru. Revija Nature je že leta 2023 razkrila, da bolezni, kot so migrene, endometrioza, anksioznost in sindrom kronične utrujenosti – ki pretežno prizadenejo ženske – prejmejo nesorazmerno malo sredstev glede na njihov vpliv na javno zdravje.

Posledice vrzeli v zdravju žensk niso zgolj individualne, temveč imajo tudi ekonomske učinke. Skoraj polovica zdravstvenih težav pri ženskah se pojavi v njihovih delovno aktivnih letih. Raziskave kažejo, da bi odprava zdravstvene vrzeli pomenila kar sedem dni manj bolniškega staleža na leto na žensko in bi lahko do leta 2040 v globalno ekonomijo dodala trilijon dolarjev.

Vključenost prinaša spremembe

Eden ključnih razlogov za obstoj neenakosti v zdravju med moškimi in ženskami je pomanjkanje žensk v znanstvenih in raziskovalnih poklicih. Povedno je dejstvo, da ženske v Evropi do konca 19. stoletja niso imele možnosti študirati medicine. Analiza 1,5 milijona znanstvenih člankov je pokazala, da so raziskovalke bistveno bolj nagnjene k analizi podatkov po spolu, kar pomeni, da bi večja zastopanost žensk v znanosti lahko pripomogla k bolj pravičnemu raziskovalnemu okolju. Raziskave so prav tako pokazale, da je možnost za razvoj zdravil za bolezni, ki nesorazmerno prizadenejo ženske, kar 35% višja, če raziskavo vodi ženska.

Na srečo se število raziskovalk in odločevalk na vodilnih položajih v znanosti povečuje, kar prinaša upanje za bolj vključujočo medicino. Smernice SAGER že poudarjajo nujnost analiziranja podatkov po spolu in upoštevanja razlik v zdravstveni praksi. Poleg tega McKinsey Health Institute poziva k povečanju financiranja raziskav ženskih bolezni, podrobnejši analizi podatkov po spolu in spodbujanju inovacij v zdravstvu za ženske.

Zdravstvena vrzel med spoloma tako ni le družbeni in etični problem, ampak tudi ekonomska priložnost. Potrebujemo več vlaganj v raziskave, pravičnejše medicinske smernice in boljše ozaveščanje o specifičnih zdravstvenih potrebah žensk. Nenazadnje se moramo zavedati, da so ženske za svoje delo še vedno manj plačane od moških, opravljajo več neplačanega dela in redkeje zasedajo vodilne položaje.

Za konec vas vabim, da si za trenutek predstavljate družbo, v kateri bi zgodovina ženskam omogočila vključevanje v znanost prej: kako bi danes živele vi, vaša mama, sestra ali partnerica?

Viri

• Bernd in sod. (2010). Do gender differences exist in pacemaker implantation? – results of an obligatory external quality control program. Europace, 12, 210-15
• Zusterzeel in sod. (2014). Cardiac resynchronization therapy in women: US Food, Drug Administration Meta alysis of patient-level data. JAMA Internal Medicine, 174:8, 1340-8
• https://www.mckinsey.com/mhi/our-insights/closing-the-womens-health-gap-a-1-trillion-dollar-opportunity-to-improve-lives-and-economies#
• http://genderedinnovations.stanford.edu/case-studies/colon.html
• Marts and Keitt. (2004). Principles of sex based differences in physiology. Advances in Molecular and Cell Biology, 1-333
• Sardeli in Chacon-Mihahul. (2016). Exercise-induced increase as a risk factor for central arterial stiffness. Journal of Archives in Military Medicine.
• Collier. (2008). Sex differences in the effects of aerobic and anaerobic exercise on blood pressure and arterial stiffness. Gender Medicine, 5:2
• https://www.cdc.gov/maternal-infant-health/pregnancy-complications/index.html
• https://www.nature.com/immersive/d41586-023-01475-2/index.html
• Hang in sod. (2025). Effectiveness of Protein-enriched oral nutritional supplements on muscle function in middle-aged and elderly women: A randomized controlled trial. Journal of Nutritional Health and Aging. 29(5):100508
• Devries. (2016). Sex-based differences in endurance exercise muscle metabolism: impact on exercise and nutritional strategies to optimize health and performance in women. Experimental Physiology, 101:2, 243-9
• Nielsen, M.W., Andersen, J.P., Schiebinger, L. et al. One and a half million medical papers reveal a link between author gender and attention to gender and sex analysis. Nat Hum Behav. 2017;1, 791–796
• https://www.jhltonline.org/article/S1053-2498(15)00631-2/fulltext

-