Raziskovalci z MIT in Univerze Cornell so v reviji Science objavili zanimive rezultate raziskave, ki preučuje, kako lahko umetna inteligenca pomaga prepričati vernike teorij zarote, da prenehajo verjeti neresnicam. Teorije zarote predstavljajo resno grožnjo družbi, saj lahko negativno vplivajo na javno zdravje, politične odločitve in socialno kohezijo.
V raziskavo so vključili več kot dva tisoč samoopredeljenih teoretikov zarot, ki so v seriji pogovorov s klepetalnikom GPT-4 pojasnjevali svoje teorije in dokaze zanje. Umetna inteligenca je nato na domnevne “argumente” teoretikov odgovorila s faktografsko podprtimi informacijami in razlagami, kar je presenetljivo privedlo do povprečnega zmanjšanja verovanja v teorije zarote za 20 %. Učinek je trajal vsaj nekaj mesecev po intervenciji.
Uporaba umetne inteligence za soočenje z dezinformacijami
Rezultati raziskave podpirajo idejo, da ljudje niso nujno trajno zaslepljeni s svojimi zmotnimi prepričanji, ampak so pripravljeni spremeniti svoja stališča, ko so soočeni s prepričljivimi dokazi. Raziskovalci so ugotovili, da klepetalnik GPT-4 ni le uspešno ovrgel specifičnih teorij, temveč je spodbujal tudi kritično razmišljanje in ponujal alternativne razlage, kar je zmanjšalo verovanje v druge, nepovezane teorije zarote.
Da bi preučili, ali je ton komunikacije pomemben, so v prvem delu študije sistemu naročili, naj bo vljuden, v drugem delu pa ne. Vendar to ni vplivalo na rezultate. Ugotovili so, da imajo klepetalni roboti eno veliko prednost pred ljudmi: dostop do ogromnih količin informacij, ki jih lahko takoj uporabijo. Teoretiki zarot pogosto predstavijo zapletene in navidezno utemeljene argumente, na katere se ljudje običajno ne znajo ustrezno odzvati.
Primer razbijanja teorije o 11. septembru
Eden izmed primerov v raziskavi prikazuje, kako je umetna inteligenca pomagala zmanjšati verovanje v teorijo zarote o dogodkih 11. septembra 2001. Ko je udeleženec trdil, da je zvezna vlada organizirala napade in da temperatura letalskega goriva ni bila dovolj visoka, da bi stopila jeklene nosilce nebotičnikov, je klepetalnik odgovoril mirno in strokovno. Pojasnil je, da se jeklu ni treba stopiti, da izgubi svojo strukturno trdnost, saj začne slabiti že pri precej nižjih temperaturah. Po koncu pogovora se je verovanje v to teorijo zmanjšalo za 60 %. Ta primer poudarja, kako lahko premišljeni in z dejstvi podprti odgovori dejansko pomagajo posameznikom ponovno pretehtati svoja prepričanja.
Omejitve in izzivi raziskave
Kljub obetavnim rezultatom pa raziskovalci opozarjajo na nekatere omejitve. Udeleženci so bili večinoma ameriški anketiranci, kar postavlja vprašanja o splošni uporabnosti ugotovitev. Poleg tega ostaja nejasno, ali bi pogovori z umetno inteligenco učinkovito spremenili prepričanja bolj zakoreninjenih teoretikov zarot, ki aktivno sodelujejo v skupinah ali dogodkih, povezanih s teorijami zarote.
Izsledki raziskave poudarjajo potencial umetne inteligence kot orodja za zmanjševanje širjenja dezinformacij in teorij zarote. Personalizirani in prilagojeni pogovori s pametnimi klepetalniki lahko pomagajo posameznikom prepoznati netočnosti v njihovih prepričanjih in spodbujajo bolj kritično ocenjevanje informacij. Raziskovalci predlagajo, da bi se ti rezultati lahko uporabili v izobraževalnih programih in na družbenih omrežjih, da bi zmanjšali vpliv teorij zarote na širšo javnost.
https://www.science.org/doi/abs/10.1126/science.adq1814
