Strojno prevajanje leposlovja

V televizijski oddaji Panoptikum smo v začetku oktobra 2024 razpravljali o umetni inteligenci. Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in profesorica prevajanja Mojca Schlamberger Brezar je med pogovorom prebrala stavek francoskega pisatelja ter primerjala strojni prevod narejen z aplikacijo DeepL s prevodom profesionalnega človeškega prevajalca.

Ko primerjamo delo človeka in umetne inteligence, je edino ustrezno, da uporabimo najboljši model umetne inteligence, ki je trenutno na voljo, sicer zagrešimo zmoto slamnatega moža. Zato navajam primer poziva modelu umetne inteligence Claude 3 Opus, skupaj z njegovim odgovorom.

Poziv: Gre za stavek iz dela, ki ga je napisal francoski pisatelj Sylvain Tesson. Prosim, čim bolje ga prevedi v slovenščino, tako da boš ohranil pisateljev stil in širino pomena. Prosim pojasni pomensko in stilno globino stavka in predlagaj nekaj verzij prevoda ter jih tudi utemelji. Gre za umetniško besedilo : "Je suis pris d'une frénésie d'accumuler les rencontres, les expériences, les lectures, alors tout ce qui pourra essayer de me dire lorsque je serai au dernier moment de ma vie que je n'ai pas trop gâché le temps qui m'était imparti."

Odgovor Claude 3 Opus: Hvala za zanimiv stavek iz dela francoskega pisatelja Sylvaina Tessona. Gre za bogat in poetičen stavek, ki izraža globoko hrepenenje po polnosti življenja. Poskusil bom čim bolje zajeti bistvo in slog izvirnika v slovenskem prevodu.

Dobesedni prevod bi se glasil nekako takole:

"Prevzame me blaznost kopičenja srečanj, izkušenj, branj, vsega torej kar bi mi lahko povedalo, ko bom v zadnjem trenutku svojega življenja, da nisem preveč zapravil časa, ki mi je bil odmerjen."

Ta prevod je relativno zvest izvirniku, a se v slovenščini bere malce nerodno. Poskusimo ujeti duha izvirnika v bolj tekoči slovenščini:

"Preveva me strast po nabiranju srečanj, doživetij in spoznanj - vsega, kar mi bo ob smrtni uri lahko povedalo, da nisem po nemarnem tratil življenja, ki mi je bilo dano."

V tem prevodu sem besedo "frénésie" (blaznost, norost) prevedel kot "strast", kar se mi zdi v slovenščini bolj naravno, hkrati pa ohranja intenzivnost izvirnega izraza. "Dernier moment de ma vie" (zadnji trenutek mojega življenja) sem prevedel kot "smrtna ura", kar je morda malce poetična svoboda, a se mi zdi, da ujame bistvo. Prav tako sem "gâché le temps" (zapravljal čas) malce omilil v "po nemarnem tratil življenje", da zveni manj tuje slovenskemu ušesu.

Še ena možna varianta, ki se bolj odmakne od dobesednosti, a morda še bolje ujame sporočilnost izvirnika:

"Neustavljivo hlepim po tem, da bi v življenje nagrmadil čim več srečanj, izkušenj in spoznanj - vsega, kar bi mi na smrtni postelji lahko pričalo, da nisem zapravil dragocenega daru življenja."

Tu sem "frénésie d'accumuler" opisno prevedel kot "neustavljivo hlepim po tem, da bi nagrmadil", kar je morda malce drzna interpretacija, a se mi zdi, da dobro ujame duh izvirnika. Prav tako sem "le temps qui m'était imparti" (čas, ki mi je bil odmerjen) poenostavil v "dragocen dar življenja".

Mislim, da vsi trije prevodi na svoj način uspešno prenašajo sporočilo in slog izvirnika, vendar bi se sam verjetno odločil za drugo varianto, saj zveni najbolj naravno v slovenščini, hkrati pa zvesto sledi izvirniku.

Stavek izžareva globoko hrepenenje po intenzivnem, polnem življenju, po tem, da bi vsak trenutek izkoristili in napolnili z dragocenimi izkušnjami. Obenem pa izraža tudi strah pred tem, da bi ob koncu ugotovili, da smo svoje življenje zapravili. To je univerzalna človeška tesnoba, ki jo pisatelj izrazi na zelo oseben, poetičen način. S kopičenjem srečanj, izkušenj in spoznanj skuša to tesnobo preseči in svojemu življenju dati smisel in težo.

Upam, da sem uspel zajeti globino in lepoto stavka v predlaganih prevodih. Končna sodba pa je seveda vaša. Če imate dodatna vprašanja ali če želite, da še kako drugače pristopim k prevajanju, mi prosim sporočite.

Za primerjavo je tu še prevod profesionalnega človeškega prevajalca, ki ga je v oddaji Panoptikum kot referenco navedla dekanja FF: “Strastno se srečujem, preizkušam, berem, torej počnem vse, kar mi bo lahko na koncu življenja pomenilo uteho, da sem dobro izkoristil čas, ki sem ga imel na voljo.”

Strojni prevod nobelovke Han Kang iz korejščine

Takoj, ko je bila korejska pisateljica Han Kang razglašena za prejemnico letošnje Nobelove nagrade za literaturo, sem se poskusno z orodji umetne inteligence lotil še prevoda začetka njenega najbolj znanega romana Vegetarijanka (채식주의자), ki ga je objavila leta 2007.

Osrednja zgodba romana se vrti okoli glavne junakinje Yeong-hye, ki se odloči, da bo postala vegetarijanka, kar sproži vrsto nepričakovanih dogodkov in sprememb v njenem življenju ter življenju njene družine. Roman je razdeljen na tri dele, pri čemer vsak del pripoveduje zgodbo iz perspektive drugega lika – moža, svaka in sestre.

Prevod iz korejščine v slovenščino, ki sem ga sestavil z orodji umetne inteligence:

Vegetarijanka

Preden je žena postala vegetarijanka, se mi ni zdela nič posebnega. Če sem čisto odkrit, me ni niti malo privlačila, ko sva se prvič srečala. Ni bila ne visoka ne nizka, lasje ji niso segali ne do ramen ne nad ušesa, rumenkasta polt je bila suha in luskasta, imela je veke brez gub in nekoliko izbuljene ličnice. Oblačila je izbirala v nevpadljivih barvah, saj se je očitno bala izstopati. V preprosto oblikovanih črnih čevljih je stopala proti mizi, za katero sem čakal. Ne hitro in ne počasi, ne odločno in ne plaho.

Z njo sem se poročil, ker se mi je zdelo, da tako kot nima posebnih vrlin, tudi nima posebnih napak. Njena umirjena narava, v kateri ni bilo zaznati ne svežine ne duhovitosti ne prefinjenosti, me je pomirjala. Ni se mi bilo treba pretvarjati, da sem bolj razgledan, da bi ji ugajal, ni mi bilo treba hiteti, da ne bi zamudil na zmenek, in ni se mi bilo treba bati, da bi se ob primerjavi z moškimi iz modnih katalogov počutila manjvredno. Niti moj trebušček, ki se je začel kazati sredi dvajsetih, niti moje tanke noge in roke, na katerih se mi kljub trudu ni nabirala mišična masa, niti moj majhen penis, ki je bil vzrok za skrito manjvrednost, je niso pretirano motili.

Vedno sem se izogibal stvarem, ki so preveč izstopale. Kot otrok sem se družil z dve ali tri leta mlajšimi mulci in bil njihov vodja, ko sem odrasel, sem se vpisal na univerzo, kjer sem brez težav dobil štipendijo, in bil sem zadovoljen s svojo skromno plačo v majhnem podjetju, ki je cenilo moje povprečne sposobnosti. Zato je bila poroka z žensko, ki se je zdela najbolj običajna na svetu, zame naravna izbira. Ženske, ki so bile lepe, pametne, opazno privlačne ali pa so izhajale iz bogatih družin, so mi bile od nekdaj tuje.

V skladu z mojimi pričakovanji je brez težav opravljala vlogo povprečne žene. Vsako jutro se je zbudila ob šestih in pripravila zajtrk z rižem, juho in kosom ribe, poleg tega pa je s honorarnim delom, ki ga je opravljala že od dekliških let, skromno prispevala k družinskemu proračunu. Delala je kot asistentka v šoli za računalniško grafiko, ki jo je obiskovala eno leto, vnašala pa je tudi dialoge v oblačke stripov.

Izvirno besedilo v korejščini:

채식주의자

아내가 채식을 시작하기 전까지 나는 그녀가 특별한 사람이라고 생각한 적이 없었다. 솔직히 말하자면, 아내를 처음 만났을 때 끌리지도 않았다. 크지도 작지도 않은 키, 길지도 짧지도 않은 단발머리, 각질이 일어난 노르 스름한 피부, 외꺼풀 눈에 약간 튀어나온 광대뼈, 개성있어 보이는 것을 두 려워하는 듯한 무채색의 옷차림. 가장 단순한 디자인의 검은 구두를 신고 그녀는 내가 기다리는 테이블로 다가왔다. 빠르지도, 느리지도, 힘있지도, 가냘프지도 않은 걸음걸이로.

내가 그녀와 결혼한 것은, 그녀에게 특별한 매력이 없는 것과 같이 특별 한 단점도 없어 보였기 때문이었다. 신선함이나 재치, 세련된 면을 찾아볼 수 없는 그녀의 무난한 성격이 나에게는 편안했다. 굳이 그녀의 마음을 사 로잡기 위해 박식한 척할 필요가 없었고, 약속시간에 늦을까봐 허둥대지 않아도 되었으며, 패션 카탈로그에 나오는 남자들과 자신을 비교해 위축될 까닭도 없었다. 이십대 중반부터 나오기 시작한 아랫배, 노력해도 근육이 붙지 않는 가느다란 다리와 팔뚝, 남모를 열등감의 원인이었던 작은 성기 까지, 그녀에게는 그다지 신경쓰이지 않았다.

언제나 나는 과분한 것들을 좋아하지 않는 편이었다. 어린시절에는 나보 다 두세살 어린 조무래기들을 거느리고 다니며 골목대장 노릇을 했고, 자 라서는 넉넉히 장학금을 받을 수 있는 대학에 지원했으며, 내 대단찮은 능 력을 귀하게 여겨주는 작은 회사에서 내세울 것 없는 월급이나마 꼬박꼬 박 받을 수 있다는 데 만족했다. 그러니, 세상에서 가장 평범한 여자로 보 이는 그녀와 결혼한 것은 나에게 자연스러운 선택이었다. 예쁘다거나, 총 명하다거나, 눈에 띄게 요염하다거나, 부유한 집안의 따님이라거나 하는 여자들은 애초부터 나에게 불편한 존재일 뿐이었다.

내 기대에 걸맞게 그녀는 평범한 아내의 역할을 무리없이 해냈다. 아침 마다 여섯시에 일어나 밥과 국, 생선 한 토막을 준비해 차려주었고, 처녀 시절부터 해온 아르바이트로 적으나마 가계에 보탬도 주었다. 1년간 다닌 적이 있다는 컴퓨터 그래픽 학원의 보조강사로 일했고, 출판만화의 말풍 선에 대사를 쳐넣는 하청일을 받아 집에서 작업했다.

Za primerjavo navajam še slovenski prevod Urše Zabukovec, ki pa ni bil narejen iz korejščine, ampak iz španščine, kot je pojasnil urednik Andrej Ilc: “Ko smo naposled kupili pravice za objavo v slovenščini, so nam avtoričini zastopniki izrecno odsvetovali angleški prevod, saj je medtem prišlo na dan, da ne po slogu ne po jeziku ne ustreza izvirniku. Priporočili so nam španski in poljski prevod in imeli smo srečo, da prevajalka Urša Zabukovec obvlada oba omenjena jezika, pa še kakšnega drugega zapovrh, tako da je najprej knjigo v celoti prevedla iz španščine, potem pa je nastali prevod primerjala še s poljskim, ruskim in tudi angleškim prevodom, ki so vsi nastali iz izvirnika.” (Vir: IzBrano)

Vegetarijanka

Preden je moja žena postala vegetarijanka, nikoli nisem mislil, da je kaj posebnega. Če sem odkrit, moram priznati, da ob prvem srečanju name ni naredila kakšnega posebnega vtisa. Ni bila ne velika ne majhna, njeni lasje niso bili ne dolgi ne kratki, njena koža je bila suha in rumenkasta, oči majhne, ličnice pa nekoliko izstopajoče. Oblečena je bila v nekaj nevtralnega, kot da bi jo bilo strah izstopati. V črnih, kar najpreprostejših čevljih je pristopila k mizi, kjer sem jo čakal. Njeni koraki niso bili ne hitri ne počasni, ne odločni ne plahi.

Ni bila očarljiva, po drugi strani pa tudi ni imela nobenih posebnih slabosti, in prav zato sem se z njo tudi poročil. Ob njej, preprosti in brez vsakršne izvirnosti, duhovitosti ali elegance, sem se počutil kot doma. Ni se mi bilo treba delati pametnega, da bi pritegnil njeno pozornost, ni mi bilo treba hkrati, da bi pravočasno prišel na najine zmenke, prav tako se mi ni bilo treba bati, da me bo primerjala z moškimi iz modnih katalogov. Niti malo je namreč ni motil moj trebuh, ki mi je nekje sredi dvajsetih začel rasti, ne suhljate roke in noge, ki kljub mojim naporom niso obrasle z mišicami, pa tudi ne moj mali penis, zaradi katerega sem bil na skrivaj zakompleksan.

Nikoli si nisem prizadeval za kaj več od tistega, za kar sem verjel, da si zaslužim. V otroštvu mi je zadoščala vloga vodje v skupini otrok, ki so bili nekaj let mlajši od mene. Ko sem zrasel, sem se vpisal na fakulteto, ki mi je ponudila najboljšo štipendijo, potem pa sem se zadovoljil s službo v majhni firmi, ki je cenila moje povprečne kvalifikacije in me je še kar spodobno plačevala. Tako je bilo torej nekaj povsem naravnega, da sem se poročil z njo, ki je bila videti kot najobičajnejša ženska na svetu. Z ženskami, ki so bile lepše in pametne, čutne ali pa iz premožnih družin, v resnici nikoli nisem mogel biti sproščen.

Kot sem pričakoval, se je moja žena brez težav znašla v vlogi najobičajnejše soproge. Vsako jutro je vstala ob šestih in mi za zajtrk pripravila riž, juho in kos ribe. Še vedno je občasno delala, tako kot prej, ko je bila še samska, s čimer je – sicer skromno - čeprav ni kazalo, da bi se temu rada odpovedala – prispevala v družinski proračun. Bila je asistentka na zasebni šoli za računalniško grafiko, kjer je eno leto prej tudi sama študirala, in je doma po naročilu prepisovala besedilo v oblačke v stripih.

Mogoče je zanimivo tudi, kako je orodja umetne inteligence utemeljijo prevod in pojasnijo, na kaj mora biti prevajalec pazljiv. Nekaj odlomkov iz odgovorov:

Gemini Advanced

Pomenska in stilna globina:
Avtorica v prvih odstavkih s preprostim, skorajda suhoparnim jezikom ustvari vtis hladnosti in odtujenosti v zakonu. Mož opisuje svojo ženo na zelo objektiven, skorajda kliničen način, pri čemer se osredotoča na njeno povprečnost in pomanjkanje izstopajočih lastnosti. To poudarja njegovo brezbrižnost do nje in njene notranjosti. Hkrati pa skozi opis lastnih pomanjkljivosti razkriva svojo negotovost in potrebo po potrditvi.

Prvi stavek romana je zelo pomenljiv in stilno dovršen. V njem se skriva več plasti pomena:
Predstavitev glavne teme: Stavek takoj napove osrednjo temo romana – vegetarijanstvo. Hkrati pa nakazuje, da bo vegetarijanstvo v romanu več kot le prehranska izbira; bo simbol upora, individualnosti in odklona od družbenih norm.
Karakterizacija moža: Mož je predstavljen kot pasiven, nezainteresiran in površen. Ženo dojema kot "običajno" in "neposebno", kar kaže na njegov omejen pogled na svet in nezmožnost razumevanja njene notranjosti.
Ustvarjanje napetosti: Stavek vzbuja radovednost bralca. Zakaj je ženino vegetarijanstvo tako pretreslo moža? Kaj se skriva za njeno odločitvijo?


ChatGPT 4o

Za prevod in interpretacijo začetka romana "채식주의자" (Vegetarijanka) korejske pisateljice Han Kang je ključno ohraniti minimalističen slog, ki natančno, a hkrati hladno in nevtralno opisuje lik žene. To poudarja njen neizstopajoč videz in osebnost, kar odraža tudi pripovedovalčevo ravnodušnost do nje. V prevodu je pomembno ohraniti preproste opise z namerno odsotnostjo čustvene globine, da se ohrani temeljna ideja o banalnosti in površinskosti njunega odnosa. Prvi stavek je ključen, saj vzpostavlja ton celotnega pripovedovanja.

Pomen: Prvi stavek nakazuje, da pripovedovalec nikoli ni videl žene kot posebne osebe. Tu ni čustvene navezanosti ali občudovanja, le indiferenca, ki se bo stopnjevala skozi roman. Pomembno je tudi, da ta stavek nakazuje neko spremembo, saj omeni začetek ženine odločitve, da postane vegetarijanka. 
Stil: Stavki so kratki in jedrnati, kar vzbuja občutek odtujenosti. Zelo enostaven opis brez pretirane emocionalnosti ustvarja hladno distanco med pripovedovalcem in ženo. ...
Pomen: Pripovedovalec nadaljuje z zelo povprečnim opisom svoje žene. Osredotoča se na videz in osebnostne lastnosti, ki so nevtralne, celo rahlo neprijetne (npr. suha, luskava koža). Omenjena je tudi ženina izbira nevtralnih oblačil, kot da bi se bala izstopati. To dodatno poudarja ženino nezanimivost in povprečnost v očeh pripovedovalca.
Stil: Minimalistični opisi, ki ne vsebujejo estetske privlačnosti, temveč skorajda odtujen pogled na ženo. ...

Utemeljitev prevoda:
Ohranjena je nevtralnost in čustvena distanca: Pripovedovalčev odnos do žene je v osnovi ravnodušen, kar je ključno za ohranitev tona izvirnika. Prevod se izogiba uporabi čustveno obremenjenih izrazov, s čimer ohranja pripovedovalčevo hladno opazovanje in pomanjkanje navezanosti.
Minimalističen slog: Besedilo sledi minimalističnemu slogu izvirnika z uporabo kratkih, jedrnatih stavkov. To ustvarja monoton, a hkrati zelo precizen ton, ki vzbuja občutek odtujenosti in pripovedovalčevega brezbrižnega opisa žene.
Ohranjeni subtilni detajli: Pomembno je bilo ohraniti podrobnosti, kot so ženina "rumenkasta, luskasta koža" ali "nekoliko štrleče ličnice", ki poudarjajo njeno povprečnost in nevpadljivost. Tudi pripovedovalčeva lastna telesna negotovost je ohranjena, saj prispeva k globljemu razumevanju njegovega lika.
Ritmičnost pripovedi: Stavki so zasnovani tako, da ohranjajo ritem, ki ga original postavlja z natančnimi primerjavami, kot so "ne prehitro, ne prepočasi", kar dodatno krepi monotonost in odsotnost izrazitih čustvenih reakcij.