Nova raziskava, objavljena septembra 2024 v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), je postavila pod vprašaj v ZDA razširjeno prepričanje o vplivu rase zdravnika na preživetje temnopoltih novorojenčkov. Ugotovila je, da rasa zdravnika nima statistično pomembnega vpliva na preživetje dojenčkov. Leta 2020 je namreč odmevna študija v isti reviji pokazala, da imajo temnopolti dojenčki dvakrat večjo možnost preživetja, če zanje skrbijo temnopolti zdravniki. Ta ugotovitev je hitro pritegnila medijsko pozornost in bila celo citirana v odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA.
Pomanjkljivost v prvotni raziskavi
Nova analiza 1,8 milijona porodov na Floridi med letoma 1992 in 2015 je razkrila pomanjkljivost prvotne študije: ta ni upoštevala zelo nizke porodne teže (pod 1500 gramov). Dojenčki s tako nizko težo imajo povečano tveganje za resne zdravstvene zaplete, kot so težave z dihanjem, okužbe in nevrološke motnje, kar lahko vpliva na njihovo preživetje. Ker se približno 3% temnopoltih dojenčkov rodi z zelo nizko porodno težo v primerjavi z 1% v splošni populaciji, je ta dejavnik izjemno pomemben.
Ko so raziskovalci v analizo vključili tudi zelo nizko porodno težo, se je pokazalo, da rasa zdravnika nima statistično pomembnega vpliva na preživetje dojenčkov. Razlog za navidezno povezavo v prvotni študiji je bil v tem, da so temnopolti dojenčki z zelo nizko porodno težo pogosteje oskrbovani v enotah intenzivne nege, kjer je več belopoltih zdravnikov. To je ustvarilo statistično iluzijo, da belopolti zdravniki dosegajo slabše rezultate pri temnopoltih dojenčkih. Prvotna predpostavka je tako temeljila na korelaciji, ne na vzročnosti, in ni upoštevala ključnega dejavnika porodne teže.
Preprečevanje prezgodnjih porodov in nizke porodne teže
Ta nova spoznanja kažejo, da bi morali biti glavni napori za zmanjšanje umrljivosti temnopoltih dojenčkov usmerjeni v preprečevanje prezgodnjih porodov in nizke porodne teže. To zahteva celosten pristop, ki vključuje izboljšanje dostopa do predporodne oskrbe, naslavljanje socialnih determinant zdravja (kot so stanovanjske razmere in prehrana), ter zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe za vse nosečnice.
Čeprav nekatere raziskave kažejo, da lahko skupna identiteta med zdravnikom in pacientom izboljša komunikacijo in zaupanje, to ni ključni dejavnik pri preživetju dojenčkov. Pomembneje je zagotoviti dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse ter odpraviti temeljne vzroke za visoko stopnjo prezgodnjih porodov in nizko porodno težo pri temnopoltih. To vključuje izboljšanje dostopa do kakovostne prehrane in prenatalnih vitaminov, zmanjšanje stresa med nosečnostjo, obvladovanje kroničnih bolezni, kot sta diabetes in visok krvni tlak, ter preprečevanje kajenja in uživanja alkohola.
Ta primer poudarja pomen natančne znanstvene metodologije in pripravljenosti za ponovno preverjanje sprejetih “resnic”. Raziskave, ki potrjujejo obstoječa prepričanja, se pogosto lažje objavijo in pritegnejo več medijske pozornosti. Financiranje in karierni pritiski lahko dodatno vplivajo na izbiro raziskovalnih tem in interpretacijo rezultatov. To odpira vprašanja o vplivu družbene klime na znanstveno presojo, saj je prvotna študija prejela bistveno več pozornosti kot kasnejša korekcija ugotovitev.
Rasa, genetika in zdravje
Da bi se izognili morebitnim nesporazumom in zagotovili jasnost, je potrebno dodatno pojasniti pomen in uporabo besede “rasa” v tem besedilu.
Čeprav obstajajo določene genetske razlike med populacijami, ki jih tradicionalno označujemo kot “rase”, so te razlike kompleksne in ne ustrezajo vedno enostavnim kategorizacijam. Genetska raznolikost znotraj teh populacij je pogosto večja kot med njimi, kar pomeni, da se posamezniki iste “rase” lahko med seboj genetsko bolj razlikujejo kot posamezniki različnih “ras”. Poleg tega na zdravje vplivajo številni dejavniki, ne le genetika. Okolje, življenjski slog, socialno-ekonomski status in dostop do zdravstvene oskrbe igrajo pomembno vlogo pri zdravju posameznika.
Kljub temu lahko nekatere genetske razlike med populacijami vplivajo na nagnjenost k določenim boleznim. Na primer, srpastocelična anemija je pogostejša pri ljudeh afriškega porekla, medtem ko je cistična fibroza pogostejša pri ljudeh evropskega porekla. Vendar pa je pomembno poudariti, da ti primeri ne pomenijo, da so vse bolezni rasno specifične. Večina bolezni prizadene ljudi vseh ras, čeprav se lahko pogostost in resnost bolezni razlikujeta.
Pri obravnavi zdravstvenih vprašanj je ključnega pomena celosten pristop, ki upošteva tako biološke kot socialne dejavnike. Zdravstvena oskrba mora biti individualizirana in osredotočena na potrebe posameznika, ne glede na njegovo rasno pripadnost. Uporaba “rase” kot medicinske kategorije je lahko koristna v določenih primerih, vendar je pomembno, da se zavedamo njenih omejitev in potencialnih tveganj. Posploševanje in stereotipi lahko negativno vplivajo na zdravstveno oskrbo in prispevajo k neenakosti v zdravstvu.
Viri
- Borjas, George J., and Robert VerBruggen. “Physician–Patient Racial Concordance and Newborn Mortality.” Proceedings of the National Academy of Sciences, vol. 121, no. 39, Sept. 2024, https://doi.org/10.1073/pnas.2409264121.
- Greenwood, Brad N., et al. “Physician–Patient Racial Concordance and Disparities in Birthing Mortality for Newborns.” Proceedings of the National Academy of Sciences, vol. 117, no. 35, Sept. 2020, pp. 21194–200, https://doi.org/10.1073/pnas.1913405117.
- McFarling, Usha Lee. “Study on Physicians’ Race Affecting Black Babies’ Health Challenged.” STAT, 23 Oct. 2024, https://www.statnews.com/2024/10/23/study-finding-physician-race-affects-black-infant-mortality-challenged/.
