Ženski šport ni pomemben le zaradi tekmovalnih dosežkov športnic, temveč tudi kot simbol boja za pravice žensk po vsem svetu. Podobno kot na drugih področjih emancipacije so morale ženske v športu premagati številne predsodke in ovire, da so dosegle enakovredno obravnavo. Danes je ženski šport spet v središču pozornosti, saj postaja vse bolj jasno, da delitev na športnice in športnike ni tako preprosta, kot se zdi.
Zgodovinski razvoj ženskega športa
Ob obujanju spominov na prve moderne olimpijske igre leta 1896 v Atenah pogosto pozabljamo, da so na njih tekmovali le moški. Pierre de Coubertin, pobudnik iger, je namreč verjel, da vrhunski šport ni primeren za ženske. V tistem času je prevladovalo prepričanje, da intenzivna atletska aktivnost ženskam škodi in jih lahko celo spremeni v moške.
Ženske so prvič sodelovale na olimpijskih igrah leta 1900 v Parizu, kjer je 22 športnic tekmovalo v tenisu, golfu, jadranju in še nekaterih panogah. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 so se lahko prvič pomerile v atletskih disciplinah, vendar je bilo šele leta 2000 na olimpijadi v Sydneyju ženskam omogočeno tekmovanje v prav vseh atletskih panogah.
Med pionirkami ženskega športa je posebej izstopala Babe Didrikson Zaharias, ki je bila ena najbolj vsestranskih športnic v zgodovini, saj je osvojila medalje v atletiki, golfu in košarki. Glede konkretnih panog pa je zanimiv podatek, da je bil tek za ženske na 800 metrov med letoma 1928 in 1960 prepovedan, saj naj bi bil prezahteven. Leta 1967 je Kathrine Switzer kot prva uradno registrirana tekačica pretekla bostonski maraton, leta 1984 pa je na olimpijskih igrah v Los Angelesu potekal prvi olimpijski ženski maraton.
Preverjanje spola: od fizičnih pregledov do genetike
Ko se je ženski šport sredi dvajsetega stoletja končno uveljavil, se je pojavil nov zaplet. Da bi moškim preprečili tekmovanje v ženski konkurenci, so začeli uvajati testiranja. Sredi 60. let so nekaj časa izvajali zelo ponižujočo obliko preverjanja spola. Na olimpijskih igrah leta 1966 in 1968 so morale športnice prestati fizični pregled, med katerim je zdravnik vizualno pregledal njihove genitalije.
Ker so se športnice takšnim invazivnim postopkom uprle, so začeli uvajati metode preverjanja spola, ki so temeljile na laboratorijskih testih. Sprva so kot indikator ženskosti uporabljali Barrovo telesce, ki nastane, ko se eden od dveh kromosomov XX v celici izključi, da celica ne bi proizvajala dvakratne količine produktov genov, ki so na kromosomu X. Strokovnjaki so sicer opozarjali, da metoda ni zanesljiva, saj ne zaobjame vseh možnih kromosomskih variacij, ki vplivajo na spol, a je vseeno obveljala. Športnice so morale pridobiti posebna potrdila, da so opravile tovrsten test.
V 90. letih so metodo nadgradili in začeli preverjati prisotnost gena SRY, katerega glavna funkcija je, da sproži razvoj testisov pri plodu. Testisi nato proizvajajo moške spolne hormone, ki so odgovorni za razvoj moških spolnih značilnosti. Vendar tudi ta test ni bil popolnoma zanesljiv, saj obstajajo osebe z genom SRY, ki se ne razvijejo v moške.
Zaradi naraščajočih pomislekov so na prelomu tisočletja opustili rutinska preverjanja spola na podlagi genetike. Namesto tega so začeli sprejemati bolj vključujoče politike, ki upoštevajo kompleksnost spolne identitete in variacij. Kromosomska sestava je namreč le del kompleksnega sistema, ki določa spol. Genetski, hormonski in drugi dejavniki igrajo pomembno vlogo pri določitvi spolnih značilnosti posameznika, saj obstajajo tudi moški s kromosomi XX in ženske s kromosomi XY.
Sodobne dileme: obravnava športnic z DSD
Nekaj časa so na tekmovanjih upoštevali spol, kot je naveden v dokumentih športnika, a se je sčasoma izkazalo, da so tudi s takšnim pristopom težave. Leta 2009 je južnoafriška tekačica na srednje proge Caster Semenya vzbudila pozornost zaradi izjemnih dosežkov in spoznanja, da spada v skupino oseb, ki imajo drugačen spolni razvoj (Differences in Sex Development – DSD).
Pri osebah z DSD gre za stanja, ko spolna anatomija ali kromosomi ne ustrezajo tipičnim definicijam moškega ali ženskega spola. Tako ima lahko športnica žensko telo, a moške kromosome ter ravni hormonov, kar vpliva na njene fiziološke značilnosti, kot sta mišična masa in moč. DSD so redka stanja, vendar se je izkazalo, da je njihova razširjenost med vrhunskimi športnicami kar 140-krat večja v primerjavi s splošno populacijo.
Odprla se je dilema, ali lahko osebe z DSD, ki so nedvomno ženske, a imajo od pubertete naprej moške vrednosti testosterona, tekmujejo v ženski konkurenci. Naj bo ženska kategorija v športu namenjena le ženskam, ki niso šle skozi moško puberteto in nimajo višjih ravni testosterona ter drugih bioloških značilnosti, povezanih z moškim spolom, ali vsem, ki se identificirajo kot ženske oziroma so pravno priznane kot ženske?
V športih, ki temeljijo na vzdržljivosti, mišični moči in hitrosti, so moški za 10–30 odstotkov uspešnejši od žensk. Te razlike med spoloma se pojavijo z nastopom pubertete in sovpadajo z zvišanjem ravni spolnih hormonov, zlasti testosterona, ki se do odraslosti pri moških poveča za 30-krat, pri ženskah pa ostaja nizek.
Pravila večjih športnih organizacij poskušajo najti kompromis, po katerem morajo športnice z DSD znižati raven testosterona pod določeno vrednost, da lahko tekmujejo v ženski konkurenci. Pri tem je treba opozoriti, da izključitev osebe z DSD iz tekmovanja v ženski kategoriji zaradi previsoke ravni testosterona ne pomeni, da oseba ni ženska. Športnice z DSD, kot je Caster Semenya, so se morale zaradi nerazumevanja okoliščin spopasti z izjemnim pritiskom medijev in javnosti, kar je močno vplivalo na njihovo počutje in športno kariero.
Čeprav je bil dosežen velik napredek pri vključevanju žensk v šport, ostajajo nekatere dileme še vedno odprte. Iskanje pravičnih rešitev, ki bodo upoštevale kompleksnost spolne identitete in zagotovile enake pogoje za vse, bo ključna za prihodnost športnih tekmovanj.
https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kolumna-mejniki-in-dileme-zenskega-sporta
Več:
- The Biological Basis of Sex Differences in Athletic Performance: A Consensus Statement for the American College of Sports Medicine (acsm.org/sd)
- World Athletics Eligibility Regulations for the Female Classification (Athletes with Differences in Sex Development) – pdf
