Povzetek: Na prvi pogled raziskave gliv nimajo prav nobene povezave z vključevanjem dimenzije spola v raziskave. Vendar, ko razmišljamo bolj poglobljeno, lahko ugotovimo, da je pri glivnih okužbah srečamo dimenzijo spola na več ravneh: na ravni glivnih organizmov, gostiteljskih organizmov in poskusnih organizmov, ki so vključeni v preizkušanje delovanja protiglivnih učinkovin, ter ne nazadnje tudi na ravni raziskovalk in raziskovalcev, ki te raziskave opravljajo in te organizme proučujejo. Ali v preiskovanju glivnih okužb pri ljudeh dovolj vključujemo spremenljivko spola na vseh navedenih ravneh?

Znanost in spol

Naša družba se pričenja zavedati, da igra razsežnost spola pomembno vlogo ne le v našem vsakdanjem življenju, temveč tudi v znanstvenih raziskavah. Še ne tako dolgo nazaj so znanstvene raziskave izvajali skoraj izključno moški za moške; razvite tehnične izdelke so prilagodili moškim oziroma uporabnicam in uporabnikom glede na tradicionalne družbene vloge moških in žensk. Ne nazadnje smo temu še vedno priča prav trenutek, ko v roko vzamemo povsem običajen prenosni telefon, ki je pogosto prevelik za običajen prijem ženske dlani.

Nekatere agencije za financiranje raziskav, ki zagotovo predstavljajo eno glavnih gonilnih sil znanosti, so že prepoznale pomen upoštevanja spola v začetnih in kliničnih raziskavah. Razumevanje spola v zdravstvenih raziskavah lahko izboljša učinkovitost financiranja in zdravstveni izid. Raziskava med 45 nacionalnimi agencijami za financiranje znanosti v Evropi, Združenih državah Amerike in Avstraliji je pokazala, da vključevanje razsežnosti spola v politike financiranja in v objavljene prispevkov ni poenoteno.

Zasledimo lahko večje razlike, kako sta zasnovana biološki in družbeni spol in koliko se od raziskovalk in raziskovalcev zahteva, da upoštevajo dimenzijo spola v raziskavah. Po večini agencije za financiranje znanosti zaenkrat raje dajejo prednost enakosti zastopanosti spolov v raziskovalnih skupinah in pri financiranju kot pri vključevanju načela enakosti spolov v raziskovalne vsebine in v ustvarjeno znanje.

Enakost spolov je ena temeljnih vrednot Evropske unije. Od leta 2012 se enakost spolov v raziskavah in inovacijah postopno krepi v prednostno nalogo, predlagani ukrepi se osredotočajo na tri glavna področja, to je spodbujanje enakosti spolov v karieri, zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov v postopkih odločanja in vključevanje razsežnosti spola v raziskovalne in inovacijske vsebine in programe. Cilj analiz po spolu je spodbuditi točno, ponovljivo in odgovorno znanost.

Vključevanje spremenljivk spola v zasnovo poskusov je že omogočilo napredek v številnih primerih, na primer pri nekaterih večjih kroničnih boleznih, pri ciljnih terapevtskih sredstvih za zdravljenje ljudi, pri oblikovanju varnejših izdelkov, pri zmanjševanju pristranskosti umetne inteligence glede na spol ter pri razumevanju odzivov na podnebne spremembe na podlagi spola, kar omogoča boljše modeliranje demografskih sprememb pri morskih organizmih in posledic za ljudi. Zagotovili so načrt za analizo spola v znanstvenih vedah, ki poziva raziskovalke in raziskovalce, agencije za financiranje, univerze in strokovno pregledovane revije, da naj uskladijo izvajanje robustnih metod za analizo spola.

Za enakost spolov v raziskavah

Številčna ocena razlik med spoloma lahko pomaga določiti področja, kjer enakosti ni mogoče doseči brez posredovanja, razkrije neželene pristranskosti in zagotovi merila za uravnoteženo zastopanost spolov na številnih področjih, na primer pri govorcih in govorkah na znanstvenih ali strokovnih srečanjih, v uredniških odborih in v komisijah za zaposlovanje. Ženske in moški so lahko sorazmerno zastopani; uravnotežena zastopanost spolov pomeni, da je delež žensk in moških med 40 % in 60 % celotne populacije; premajhna in prevelika zastopanost pa pomeni, da je delež žensk oziroma moških pod 40 % oziroma nad 60 %.

Vendar je glede na opravljeno statistiko manj kot 2 % znanstvenih prispevkov vključilo dimenzijo spola v raziskovalno vsebino in ta delež se je med leti 2010 in 2019 povečal za manj kot 1 %. Objave s področja medicine in zdravstva so razsežnost spola vključevale najpogosteje, medtem ko so jo najmanjkrat vsebovale objave s področja tehnike in tehnologije. Na ravni držav EU je manj kot 10 % projektov iz programa za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020 v obdobju med leti 2014 in 2020 vključevalo razsežnost spola.

Uvodniki znanstvenih revij običajno izražajo mnenja in nove odločitve urednic in urednikov. Število objavljenih uvodnikov posvečenih biološkemu oziroma družbenemu spolu je bilo do leta 1990 zelo nizko, nato je najprej hitro naraščalo, nato pa še naprej vztrajno med leti 1994 in 2013. Od leta 2014 lahko opazimo zanimanje urednic in urednikov za to temo, saj vsako leto objavijo približno 200 uvodnikov, ki se nanašajo na vključevanje spola.

Smernice za enakost spolov v raziskavah (angleško The gender and gender equality in research guidelines, SAGER) poudarjajo pravilno razlikovanje med biološkim in družbenim spolom, da bi se izognili zmedi; nujno je, da jih znanstvene revije upoštevajo. Te smernice poudarjajo potrebo po razlikovanju osebkov glede na biološki / družbeni spol, po analizi rezultatov glede na biološki / družbeni spol in po prepoznavanju pomembnih razlik, kadar je to mogoče, četudi razlike sprva niso pričakovane.

Smernice vključujejo vrsto vprašanj, ki avtoricam in avtorjem pomagajo pri pripravi in pregledu svojih prispevkov, da ugotovijo, ali so vprašanja, ki so povezana s biološkim / družbenim spolom, ustrezno obravnavali. Smernice spodbujajo urednike in urednike, naj avtoricam in avtorjem priporočijo, da še pred strokovnim pregledom objav izboljšajo predstavitev glede na biološki / družbeni spol. Prav tako pomagajo ocenjevalkam in ocenjevalcem objav, da med strokovnim pregledom preverijo skladnost z navedenimi smernicami.

Razsežnosti spola v znanstvenih raziskavah

O razsežnostih spola v raziskavah so med drugim razpravljali tudi na dveh forumih raziskovalk in raziskovalcev, ki se prvotno ne ukvarjajo z raziskavami razsežnosti spola. Zaključna konferenca projekta Plotina, ki so jo naslovili Ospoliti znanost – za vključujočo raziskovalno okolje, je potekala na Univerzi Alma Mater Studiorum v Bologni. Eno izmed področij srečanja je bilo posvečeno Vključevanju spolnih spremenljivk ali spola v raziskave. Cilj evropskega projekta Obzorje 2020 z naslovom Plotina je bil ustvariti pogoje, v katerih bodo raziskovalne organizacije sposobne razvijati, izvajati in ovrednotiti svoje načrte za enakost spolov, ki prispevajo k takšnim spremembam v delovnem okolju, da imajo ženske in moški enake možnosti za uresničitev svojih sposobnosti, ciljev in potreb v raziskavah in znanosti.

V Raziskovalnem središču Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je na temo Spregledane razsežnosti spola v znanstvenih raziskavah potekalo tradicionalno letno srečanje Komisije za enake možnosti v znanosti, to je posvetovalnega organa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Raziskovalke in raziskovalci so predstavili svoje izkušnje z vključevanjem razsežnosti spola v svoje raziskave in opisali proces razmišljanja, morebitne dvome ali presenečenja, v kolikšni meri je dimenzija spola v raziskavah danes že upoštevana in kje jo še spregledamo.

Ta prispevek je nastal kot rezultat obeh dogodkov in obravnava vključenost spola pri glivnih okužbah ljudi, pri čemer poudarja nekatere vidike, ki jih v splošni sliki lahko spregledamo. Spol in starost udeleženk in udeležencev v protiglivnih preskušanjih sta ključnega pomena za razlago rezultatov, vendar bi morali raziskovalke in raziskovalci že v predkliničnih študijah navajati spol celičnih kultur in živali, ki služijo kot modeli raziskav.

Ozaveščenost o zgodnjem odkrivanju in zdravljenju glivnih okužb je odvisna tudi od spola, vsekakor pa moramo prebivalstvo najprej bolje poučiti o glivnih boleznih. Spol človeškega gostitelja vpliva na pojavnost nekaterih glivnih okužb, ker je na primer človeški imunski odziv na glivne okužbe prav tako odvisen od spola, zato so potrebne nadaljnje študije v tej smeri. Zdi se, da so nekateri paritveni tipi, ki ustrezajo spolu pri glivah, bolj povezani z nekaterimi okužbami pri ljudeh. Spolno in paraspolno razmnoževanje nekaterih gliv predstavljata pomemben mehanizem pri razvoju odpornosti na protiglivna zdravila.

Globalizacija, proces, v katerem se svet spreminja in se povezuje v enovito celoto, ter podnebne spremembe bodo še ojačale že obstoječe izzive, ki ji postavljajo glivne okužbe za ljudi, zato za njihovo obravnavo potrebujemo multidisciplinarni pristop. Prispevek obravnava tudi neravnovesje med spoloma pri izvajanju raziskav na področju mikologije, kot imenujemo vedo o glivah, napredovanju v znanstveni karieri in v znanstvenem objavljanju in predstavlja dobre prakse za ublažitev izzivov, s katerimi se soočajo raziskovalke na tem področju.

Spol glivnih povzročiteljev

Glive imajo izjemen pozitiven in negativen vpliv na naše vsakdanje življenje. Od več kot 1,5 milijona glivnih vrst (morda celo do 6 milijonov) jih je kljub vsem naporom raziskovalk in raziskovalcev opisanih le okoli 5 %. Glive so se prvič pojavile že pred 1,5 milijarde let in so bile med prvimi organizmi, ki jih je človek udomačil. Služijo nam kot industrijske biotovarne, čeprav ogromne možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo njihove spojine, ostajajo neraziskane. Glivna biotehnologija lahko pomaga človeški družbi pri prehodu iz krožnega gospodarstva, ki temelji na nafti, na krožno gospodarstvo, ki temelji na biologiji.

Glive so sposobne trajnostno proizvajati hrano, krmo, kemikalije, goriva, tekstil in materiale za gradnjo, transport, pohištvo in drugo. Vendar glive proizvajajo tudi toksine, ki pokvarijo našo hrano in okužijo predvsem obolele osebe z oslabljenim imunskim odzivom, kar viša stroške za njihovo zatiranje in v javnemu zdravstvu. Izmed vseh vrst gliv je le okoli 100 do 200 razvilo uspešne načine za zajedanje človeških gostiteljev. Razumevanje delovanja gliv, ki lahko povzročijo bolezni, je še posebej pomembno za napovedovanje morebitnih novih človeških patogenov, ki se bodo kot posledica prihajajočih podnebnih sprememb pojavili.

Spolno razmnoževanje se je v evoluciji pojavilo zgodaj in večina evkariontov, to je organizmov, katerih celice imajo jedra, vstopi v spolni cikel tekom svojega življenja. Seks je drag in neučinkovit, saj so potrebne neenake spolne celice, kar pomeni, da sta za vsakega potomca potrebna dva starševska organizma. Ohranjanje dveh paritvenih partnerjev zmanjšuje fitnes starševskih organizmov. Vendar se zdi, da koristi spolnega razmnoževanja odtehtajo učinkovitost razmnoževanja z delitvijo oziroma mitozo.

Večina biologinj in biologov verjame, da je namen spolnega razmnoževanja ustvarjanje raznolikosti med potomkami in potomci. Še pred dobrim desetletjem so verjeli, da se patogene glive razmnožujejo le nespolno, z mitozo in večinoma klonsko. Vendar glede na kopičenje genetskih dokazov v genomih gliv vrst lahko sklepamo, da je večina patogenih gliv ohranila vsa potrebna orodja za spolno razmnoževanje (skriti seks).

Glive imajo lahko heterotalični spolni cikel, v katerem se različni paritveni tipi parijo in spodbujajo raznolikost. Druga možnost je homotalični spolni cikel, v katerem so organizmi samooplodni, kar spodbuja parjenje v sorodstvu. V evoluciji gliv je prehajanje med heterotaličnim in homotaličnim načinom življenja pogosto. Prehod od zunanjega križanja do samooploditve omogoča vrsti, da se razširi v niši, v kateri je majhna verjetnost, da bi se srečala z drugim paritvenim tipom.

Za paraspolno razmnoževanje ni potrebno vzdrževanje paritvenih partnerjev. Prednosti parjenja podobnih celic na prvi pogled niso očitne, vendar kaže, da je že majhna količina navzkrižne oploditve zadostuje za ohranitev raznolikosti. Sam heterotalični ali homotalični spolni proces (vključujoč s paraseksualni) lahko neposredno vpliva na sposobnost, da povzročijo bolezen, da tvorijo odporne spore in da spremenijo interakcije z gostiteljskimi celicami. V glivnem patogenu ene vrste se lahko pojavi več kužnih sevov, ki običajno predstavljajo izolirane nespolne oblike glive povzročiteljice.

Glive imajo torej cel spekter različnih načinov razmnoževanja, razlogi za tako pestrost vzbujajo znanstveno zanimanje tako v primerjavi med različnimi vrstami gliv kakor tudi z drugimi organizmi. Spol pri glivah je privlačna tema, ki so jo obravnavali v številnih znanstvenih objavah in na plenarnih predavanjih glivnih srečanj.

Razlike v spolu človeških gostiteljev pri dovzetnosti za glivne okužbe

Kdo lahko dobi glivno okužbo? Glive so v našem okolju pogoste in ljudje vsak dan vdihavamo spore ali smo jim izpostavljeni, ne da bi zboleli. Vsakdo lahko zboli za glivno okužbo, tudi sicer zdravi ljudje, a večino glivnih okužb vendarle uvrščamo med priložnostne oziroma oportunistične. Nekateri ljudje se lahko rodimo z oslabljenim imunskim sistemom, drugi trpimo za boleznijo, ki oslabi našo imunsko delovanje. Poleg tega lahko nekatera zdravila vplivajo na sposobnost boja proti okužbam.

Večina glivnih okužb se zato pojavi pri tistih, ki so že resno bolni in pogosto lahko ogrozijo uspeh nedavnih dosežkov medicine, na primer pri zdravljenju raka, presaditvi organov in krvotvornih matičnih celic, medicini novorojenčkov, zdravljenju avtoimunskih bolezni, poškodbah in kritični negi ter zahtevnih kirurških posegih. Čeprav so vrste Candida in Aspergillus še vedno med najpogostejši povzročitelji invazivnih glivnih obolenj, to je tistih obolenj, pri katerih v telo vdirajo mikroorganizmi v veliki množini. Opažamo zaskrbljujoče povečanje glivnih bolezni in okužb z invazivnimi glivami iz rodov Blastomyces, Coccidioides, Histoplasma, Cryptococcus, Pneumocystis in Sporothrix. Nenehno se pojavljajo tudi nove glivne bolezni, ki jih povzročajo glive iz različnih taksonomskih skupin.

Biološki in družbeni spol. Na splošno lahko bitja glede na biološke značilnosti razvrstimo v ženska, moška in interspolnike, ki jim glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ob rojstvu ni mogoče pripisati spola, ter hermafrodite oziroma obojesplonike.

Biološki spol opisuje spolno razlikovanje, ki presega zgolj reproduktivno funkcijo in vključuje videz, fiziologijo ali nevroendokrini, vedenjski in presnovni sistem. Spolne razlike pri ljudeh so rezultat zapletenega medsebojnega delovanja spolnih hormonov, genetske variabilnosti in okolja, ki se izražajo glede na spolnim kromosomom lastne razlike. Dejansko se vsaka telesna celica odraslega človeka v različni meri razlikuje v izražanju genov in epigenetskem profilu, ki je značilen spol. Že dolgo priznane razlike med moškim in ženskam spolom v zdravju, dolgoživosti, tveganju in napredovanju bolezni ter odzivu na terapije imajo genetsko in epigenetsko osnovo.

Družbeni spol se nanaša na psihološke, socialne in kulturne dejavnike, ki oblikujejo stališča, vedenje, stereotipe, tehnologije in znanje. Nanaša se na dogovorjena kako tudi na neizrečena pravila glede spola v družbi in na to, kako ljudje v različnih kulturah dojemajo sebe. Družbeni spol običajno nepravilno pojmujemo kot binarni (ženski / moški) dejavnik. V resnici obstaja spekter spolnih identitet in izrazov, ki določajo, s čim se posamezna oseba poistoveti in kako izraža svoj spol.

Pomembno je omeniti, da sta biološki in družbeni spol povezana na različne, tudi nepričakovane načine. Na primer, zaznavanje bolečine kaže biološke razlike v fiziologiji signalizacije, vključuje pa tudi sociokulturne dejavnike, kako ženske, moški ali osebe različnih spolov sporočajo bolečino ter kako zdravstveno osebje razume in zdravi bolečino glede na dojemanje spola obolelih. Zaznavanje bolečine je pomemben dejavnik tudi pri zgodnjem odkrivanju in pravočasnem začetku zdravljenja glivnih okužb.

Je ozaveščenost o invazivnih glivnih boleznih neodvisna od spola? Ker invazivne glivne bolezni povzročajo znatno obolevnost in umrljivost, je ozaveščenost ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in zdravljenje. Kot izhaja iz ameriške študije iz leta 2019 je ozaveščenost javnosti o invazivnih glivnih boleznih nizka, saj približno dve tretjini anketiranih oseb še nikoli slišala za nobeno od glivnih bolezni, ki jih vključili  v anketo. Najmanj znana izmed navedenih glivni bolezni je bila blastomikoza, ki jo je prepoznalo le 4 % tistih, ki so sodelovali v anketi, sledile so aspergiloza, histoplazmoza, kokcidioidomikoza in kriptokokoza, najbolj prepoznana pa je bila kandidoza (25 %). Osebe, ki so poznale eno glivno bolezen, so bolj verjetno prepoznale še druge. Moški spol, višja stopnja izobrazbe in večje število predpisanih zdravil so bili povezani z večjim poznavanjem glivnih bolezni. Predstavnice ženskega spola pa so več kot trikrat pogosteje prepoznale kandidozo. Precej očitno je, da potrebujemo nadaljnja prizadevanja na področju izobraževanja in ozaveščenosti prebivalstva o glivnih okužbah.

Ali obstaja razlika v človeškem imunskem odzivu glede na spol? Spol človeškega gostitelja vpliva na imunski odziv na različne antigene, npr. glive, viruse, bakterije, parazite in alergene, ter kaže razlike v prirojenem in pridobljenem imunskem odzivu. Na razlike v imunskem odzivu lahko vplivata tako biološki kot družbeni spol, pri čemer biološki spol prispeva k fiziološkim in anatomskim razlikam, ki vplivajo na izpostavljenost glivam, njihovo prepoznavanje, očistek ali prenos. Nekatere imunološke razlike glede na biološki spol so prisotne vse življenje, druge pa postanejo očitne šele po odraščanju in pred reproduktivnim staranjem, kar kaže na vpletenost genov in hormonov. Nasprotno pa lahko družbeni spol odraža vedenje, ki vpliva na izpostavljenost glivam, na dostop do zdravstvene oskrbe ali na način iskanja zdravniške pomoči, kar posledično lahko vpliva na potek okužbe. Na potek okužbe vpliva tudi izpostavljenost zgodnjemu mikrobiomu oziroma skupnosti mikrobov. Upoštevati moramo ciklično imunost ženskega spola, da bi razumeli fenotipsko raznolikost vedenjske imunosti in reproduktivnega vedenja, imunost moškega spola in razvoj spolno specifične virulence patogena. Nastale imunološke razlike ne prispevajo le k razlikam v dovzetnosti za nalezljive bolezni, ki jih povzročajo glive in drugi patogeni, ter odzivu na cepiva, temveč tudi k večji pojavnosti raka ali avtoimunskih bolezni povezanih z glivnimi okužbami kot pri drugače zdravih osebah.

Na splošno spol in starost vplivata na dovzetnost za okužbo, modulacijo imunskega odziva oziroma njegovo pojačenje ali zaviranje, odsotnost imunosti in odziv na cepljenje. Pri številnih nalezljivih boleznih je stopnja okužbe ali umrljivosti višja pri moškem kot pri ženskem spolu, izjeme na primer prestavljajo spolno prenosljive bolezni. Nekatere nalezljive bolezni imajo enako razširjenost, vendar so nato oblike hujše pri ženskem spolu, na primer pri ošpicah, toksoplazmozi, dengi ali hantavirusu. S starostjo se razlika med spoloma do neke mere spremeni, kar kaže na prispevek delovanja hormonov. Estrogeni oziroma ženski spolni hormoni znatno krepijo imunski sistem. Androgeni oziroma moški spolni hormoni in progesteron, ki uravnava potek nosečnosti, učinkujejo predvsem zaviralno oziroma imunosupresivno na imunski odziv. Učinke spolnih steroidnih hormonov zato opazimo tako pri pridobljeni kot naravni celični imunosti. Imunski in endokrini sistem se s starostjo spreminjata, vendar poteka staranje imunskega sistema glede na spol različno. Menopavza še posebej močno vpliva na imunski sistem pri ženskem spolu. Hormonsko nadomestno zdravljenje delno obrne učinke staranja imunskega sistema in ga vrne na raven pred menopavzo, kar potrjuje vključenost hormonov. Imunski odziv na nekatera cepiva se po spolu razlikuje. Ženski spol ima pogosto močnejši humoralni odziv, na primer pri virusu gripe ali hepatitisa B, moški pa ima lahko močnejši odziv, na primer na pnevmokokna polisaharidna cepiva. Živalski modeli kažejo, da lahko hormonsko nadomestno zdravljenje obrne učinkovitost cepiva na stopnjo pred menopavzo. Spola se razlikujeta po intenzivnosti oziroma obremenitvi s patogeni, razširjenosti oziroma deležu populacije z boleznijo, incidenci oziroma pogostnosti novih primerov in resnosti oziroma hospitalizaciji ali napredovanju bolezni, ki jih povzročajo glive, virusi, bakterije in paraziti. Moški spol je na splošno bolj dovzeten za te okužbe kot ženski, vendar so razlogi za večjo dovzetnost moškega spola različni.

V nadaljevanju je predstavljenih le nekaj primerov vpletenosti spola v štiri vrste glivnih okužb, to je aspergiloza, kriptokokoza, dermatofitoza in kandidoza.

Okužba z glivami Aspergillus – aspergiloza. Gliva Aspergillus pogosto živi v zaprtih prostorih kot na prostem. Večina ljudi vsak dan vdihne spore glive Aspergillus (predvsem A. fumigatus), ne da bi zbolela. Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ali pljučnimi boleznimi imajo večje tveganje za razvoj zdravstvenih težav zaradi te glive. Nekatere vrste aspergiloze so blage, druge zelo resne. Alergijska bronhopulmonarna aspergiloza povzroča vnetje v pljučih in bolezenske zanke alergije, kot sta kašelj in sopenje, vendar ne povzroči okužbe. Alergijski aspergilni sinusitis povzroča vnetje v sinusih in bolezenske znake okužbe sinusov. Aspergilom – glivna krogla zraste v pljučih ali sinusih, vendar se običajno ne širi na druge dele telesa. Kronično pljučno aspergilozo povzroči okužba pljučne votline z glivo in je lahko dolgotrajna. Kožna aspergiloza se pojavi, ko Aspergillus vstopi v telo skozi poškodbo kože, na primer po operaciji ali opeklinski rani, in običajno pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom povzroči okužbo. Lahko se pojavi tudi, kadar se invazivna aspergiloza širi na kožo od nekje drugje v telesu, na primer iz pljuč. Invazivna aspergiloza povzroči resno okužbo in običajno prizadene ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, na primer tiste, ki so jim presadili organe ali matične celice. Invazivna aspergiloza najpogosteje prizadene pljuča, širi pa se lahko tudi na druge dele telesa.

Razlike v dovzetnosti za okužbo z glivo A. fumigatus glede na biološki / družbeni spol. O razlikah v anatomiji in fiziologiji dihalnega sistema glede na spol so že večkrat poročali. Pokazalo se je, da te spolu lastne razlike vplivajo na patofiziologijo, pogostnost, obolevnost in umrljivost zaradi različnih pljučnih bolezni skozi celotno življenjsko dobo.

Ena izmed študij je proučevala pogostnost in razvoj invazivne pljučne aspergiloze in testiranje na prisotnost polisaharida galaktoman pri obolelih z aspergilozno okužbo. Za pogostnost invazivne pljučne aspergiloze so ugotovili razmerje 1,9 : 1,2 med moškim in ženskim spolom. Sčasoma so opazili težnjo naraščanja invazivne pljučne aspergiloze tako pri moškem kot pri ženskem spolu. Testiranje glede na prisotnost galaktomanana priporočajo za zgodnje ugotavljanje in določitev bolezni pri obolelih s sumom na aspergilozo. Povečanje pogostnosti invazivne pljučne aspergiloze morda lahko povežemo s povečanjem testiranja na prisotnost galaktomanana v zadnjem desetletju, pri čemer te teste izvedejo pogosteje pri moških kot pri ženskah.

Pri invazivni pljučni aspergilozi obolelih z virusno okužbo SARS-CoV-2 je možnost kolonizacije z glivo najpomembnejša moteča, a ne invazivna bolezen. Velika večina obolelih ni imela nobenega od klasičnih dejavnikov tveganja, kot je zmanjšanje imunskega odziva zaradi presaditve organov ali nevtropenije, čeprav je pomemben delež izmed njih (polovica) prejemal kortikosteroidna zdravila. Moški spol, starost in pljučne obolevnosti so povezali z večjo smrtnostjo. Smrtnost je bila v splošnem manjša pri obolelih, ki so jih zdravili s protiglivnim sredstvom vorikonazol. Pri kritično bolnih s koronavirusno boleznijo COVID-19, ki se ne izboljšuje, priporočajo spremljanje za prisotnost pridružene pljučne aspergiloze tudi pri obolelih, ki ne izpolnjujejo klasičnih kriterijev za invazivno mikozo, to je boleznijo, ki jo povzročajo glive, še posebej v primerih, če ti prejemajo kortikosteroide.

Namen druge študije je bil ugotoviti pogostost invazivne pljučne aspergiloze pri obolelih s COVID-19, ki so jih že sprejeli na enoto za intenzivno nego. Invazivna pljučna aspergiloza je razmeroma pogost zaplet obolelih oseb s hudim potekom bolezni COVID-19 in je odgovorna za povečano umrljivost. Verjetnost, da je prisotnostma invazivna pljučna aspergiloza so ugotovili pri 6 % obolelih s COVID-19, ki so jih sprejeli na enoto intenzivne nege, in pri 19 % tistih, ki so jim zaradi poslabšanja stanja odvzeli vzorec iz dihal. Med obolelimi z invazivno pljučno aspergilozo in brez nje niso opazili pomembnih razlik glede starosti, spola, podatkov o zdravstvenem stanju in resnosti ob sprejemu in med zdravljenjem v bolnišnici. K povečanju dovzetnosti obolelih z boleznijo COVID-19 za invazivno pljučno aspergilozo pa lahko prispeva antibiotik azitromicin, za katerega je znano, da vpliva na imunski odziv. Nagnjenost k invazivni pljučni aspergilozi in za njeno pojavljanje so opazili tudi pri velikih odmerkih glukokortikoidnega zdravila deksametazon.

Glede na naraščajočo pogostnost in umrljivost zaradi aspergiloze povezane z gripo, je študija povzela dejavnike tveganja, klinične značilnosti in dejavnike izida zdravljenja za razvoj aspergiloze pri obolelih z gripo a s sicer zdravim imunskim odzivom, da bi nadalje raziskali populacijo z visokim tveganjem in izboljšali izide zdravljenja. Ugotovili so, da je s sočasno okužbo z aspergilozo povečala tudi umrljivost zaradi vseh vzrokov pri hudi gripi z ene četrtine na polovico primerov. Spol, starost, osnovna bolezen, uporaba zaviralcev imunskega odziva in steroidov niso vplivali na pogostnost z gripo povezane aspergiloze.

Moški spol, višja starost, nizek indeks telesne mase, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sistemski steroidi, mikobakterijski ognojek in fibrokavitarna oblika netuberkulozne mikobakterijske pljučne bolezni ostajajo pomembni napovedovalci za razvoj kronične pljučne aspergiloze pri obolelih z netuberkulozno mikobakterijsko pljučno boleznijo.

Alergijska bronhopulmonalna aspergiloza pogosto prizadene obolele s cistično fibrozo in astmo; pogosto se pojavi v mladosti in ni odvisna od spola. Gliva A. fumigatus pogosto naseli dihalne poti obolelih s cistično fibrozo in povzroči hudo bolezen, kot je alergijska bronhopulmonalna aspergiloza, bronhitis ali celo pljučnica. Življenje v mestih moramo obravnavati kot nov možen dejavnik tveganja za kolonizacijo oziroma naselitev glive A. fumigatus v dihalnih poteh obolelih s cistično fibrozo.

Okužba s kriptokoki – kriptokokoza. Kriptokok je gliva, ki živi v okolju po vsem svetu. Ljudje se lahko okužimo s Cryptococcus neoformans po vdihavanju te mikroskopske glive. Večina ljudi, ki so tej glivi izpostavljeni, nikoli ne bo zbolela zaradi nje. Kriptokokoza običajno prizadene pljuča ali osrednji živčni sistem, lahko pa prizadene tudi druge dele telesa. Možganske okužbe zaradi gliv Cryptococcus imenujemo kriptokokni meningitis. Večina primerov okužbe z glivo C. neoformans se pojavi pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, zlasti pri tistih, ki imajo HIV / AIDS.

Razlike za dovzetnost za okužbo z glivo C. neoformans glede na biološki / družbeni spol. Kriptokokoza vsako leto prizadene četrt milijona ljudi in povzroči več kot 180 000 smrti. Moški spol prizadene pogosteje kot ženski, kar je znano že več kot pol stoletja. Neravnovesje med spoloma je opaziti pri obolevanju zdrave populacije, kjer je razmerje približno tri osebe moškega spola na eno žensko, in v primerjavi s HIV pozitivno populacijo, kjer je razmerje približno štirje osebe moškega spola na eno žensko. Moški spol velja za dejavnik tveganja za kriptokokozo. Obolele osebe moškega spola imajo hujše bolezenske znake in slabše izide zdravljenja. Obstajajo številne sledilne, klinične in epidemiološke študije, ki so zabeležile večjo vpletenost moških v okužbe z glivo C. neoformans, vendar prave razlage vzroka ali mehanizma še ni. Zelo omejene začetne raziskave kažejo, da so verjetno vzrok spolni hormoni.

Pojavnost dermatofitoze je povezana z razlikami v življenjskem slogu med ženskami in moški. Tinea ali dermatofitoza je pogosta okužba kože in nohtov, ki jo povzroča približno štirideset različnih vrst gliv iz rodov, kot so Microsporum, Trichophyton in Epidermophyton. Okužba lahko povzroči srbeč, rdeč okrogel izpuščaj. Različne oblike so običajno poimenovane po mestu na telesu, kjer se okužba pojavi. Območja telesa, ki jih lahko prizadene tinea, vključujejo nohte na rokah ali nogah (onihomikoza ali tinea unguium), stopala (atletsko stopalo ali tinea pedis), notranjost stegen ali zadnjico (srbečica ali tinea cruris), lasišče (tinea capitis), dlani (tinea manuum), brado (tinea barbae) in druga dele telesa, kot so roke ali noge (tinea corporis).

Onihomikoza se lahko pojavi pri vseh ljudeh, vendar je večina študij pokazala, da je pogostejša pri moških. Poškodbe nohtov in zadebeljeni nohti so pogostejši pri moških kot pri ženskah. Zdi se, da so ženske bolj pozorne na svoje nohte, ker pa pogosteje kot moški nosijo tesne čevlje, je deformacija petega nohta pogostejša pri ženskah. Poleg tega je zaradi oksidacije, ki jo povzroča uporaba lakov za nohte, ki nohte potemni, zdravljenje pri ženskah videti manj ugodno kot je v resnici. Čeprav ni dovolj podatkov o dejanskem učinku uporabe laka za nohte na prodiranje protiglivnih zdravil, zdravstveno osebje obolelim pogosto svetuje, naj med lokalnim zdravljenjem le-tega ne uporabljajo. Ena izmed študij je pokazala boljše rezultate zdravljenja pri uporabi lokalne protiglivne učinkovine efinakonazol pri ženskah. Pojavnost novih primerov oblike okužbe tinea pedis narašča s starostjo in je večja pri moškem spolu kot pri ženskem. Moški so prizadeti približno trikrat pogosteje kot ženske. To je verjetno posledica različnih navad pri nošenju obutve (športni copati ali odprti čevlji), higiene stopal in poklicnih razlik med spoloma. Gliva T. rubrum je najpogostejši povzročitelj oblike tineae cruris, ki je skoraj izključno bolezen moškega spola zaradi vlažnega okolja, ki nastane na stiku med mošnjo in kožo dimelj. Zasledili so jo tudi pri spolnih delavkah. Tinea capitis – pri okužbi lasišča z glivo T. tonsurans ni razlike, saj so moški prizadeti na podoben način kot ženske, pri okužbi z glivo M. canis pa pogosteje zbolijo moški kot ženske. Če okužbo lasišča povzroči gliva T. schoenleinii, se lahko pojavi pri otrocih in odraslih ter prizadene enako ne glede na spol. Odrasli, ki so bili v tesnem stiku z okuženimi otroki, imajo večjo verjetnost za prenos bolezni. Krajši lasje na lasišču omogočajo večjo nalezljivost, zato je verjetnost prenosa in okužbe pri moških večja kot pri ženskah. Prevalenca ali razširjenost okužbe rok (tinea manuum) je manj pogosta in jo opazimo nekoliko pogosteje pri moških kot pri ženskah, razliko med spoloma je mogoče razložiti z razlikami v poklicu. Opazimo jo pri poklicih, kjer močno uporabljamo dlani, ti poklici pa so pogostejši pri moških.

Okužba z glivami Candida – kandidoza ali kandidiaza. Nekatere vrste kvasovk Candida lahko povzročijo okužbo pri ljudeh (na primer C. albicans). Kandida običajno živi na koži in v telesu, na mestih, kot so usta, grlo, črevesje in nožnica, ne da bi povzročala kakršne koli težave. Kandida lahko povzroči okužbo, kadar prične rasti izven nadzora ali kadar vstopi globlje v telo. Orofaringealna kandidoza se razvije v ustih in žrelu. Skupni izraz za kandidozo v nožnici je vaginalna glivna okužba, tudi sor, vaginalna ali vulvovaginalna kandidiaza oziroma kandidni vaginitis. Invazivna kandidoza se pojavi, ko gliv iz vrst Candida vstopijo v krvni obtok ali prizadenejo notranje organe, kot so ledvice, srce ali možgani.

Pojavnost kandidoze v povezavi z življenjskimi okoliščinami. Dejavniki, ki spodbujajo naselitev kvasovke C. albicans, vključujejo različne življenjske okoliščine, kot so visoka starost, prehrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, nosečnost, novorojenost, kajenje, stres in urbani način življenja, bolezni, kot so AIDS, okužba z bakterijo Clostridium difficile, zobni karies, proteze, vnetna črevesna bolezen in primarni sklerozantni holangitis (kronična, imunsko pogojena holestatska bolezen jeter) in ksenobiotiki oziroma telesu tuje snovi, kot so antibiotiki, zdravljenje raka, zaviralci receptorjev H2, zaviralci imunskega odziva, zaviralci protonske črpalke ali kontracepcijske tablete. Po menopavzi se verjetnost naselitve glive C. albicans zmanjša. Sladkorna bolezen, zaviranje imunskega odziva, rak, nosečnost, nezadostna zmogljivost ledvic ali nezadostno delovanje žleze slinavke so dejavniki, ki spodbujajo kandidozo ustne votline. Nekatere študije so pokazale, da je ženski spol z vnetjem ustne sluznice pod protezo, ki predstavlja obliko kronične kandidaze ustne votline, pogosteje prizadet kot moški. Kandidni folikulitis je okužba lasnih mešičkov brade in brkov pri moških. Pogost stik rok z vodo je povezan s paronihijo in kandidozno onihomikozo nohtov, ki je pogostejša pri ženskah. Glivne okužbe sluznice, povezane z vnetnim odzivom gostiteljev, so zelo pogoste in lahko resno vplivajo na kakovost življenja mnogih ljudi. Najpogostejši vzrok vnetja nožnice je kandidni vulvovaginitis, ki prizadene kar tri četrtine predstavnic ženskega spola v rodni dobi vsaj enkrat v življenju, medtem ko se skoraj pri vsaki deseti med njimi bolezen ponavlja. Dejavniki tveganja za kandidne okužbe zunanjega spolovila in nožnice so povezani s povišanimi ravnmi estrogena zaradi jemanja kontracepcijskih tablet ali nosečnostjo. Mikrobiom nožnice je povezana z menstrualnim ciklom in spolno aktivnostjo. Kandidni balanitis ali vnetje glavice penisa naj bi pridobili med spolnim stikom osebami, ki imajo kandidno okužbo zunanjega spolovila in nožnice, pojavnost pri neobrezanih moških je večja. Dejavnik tveganja za ponavljajočo se kandidozo zunanjega spolovila in nožnice ter nohtov so lahko tudi v genetski.

Gliva C. albicans vsebuje protein, ki veže estrogen in ki lahko deluje kot receptor za estrogen in spodbuja številne procese. Estrogen spodbuja prehod glive iz kvasne enocelične oblike v nitaste hife, kar poveča sposobnost glive za povzročitev bolezni. Estrogen poveča tudi odpornost gliv z uravnavanjem izražanja genov za odpornost na protiglivna zdravila. Hkrati pa estrogen vpliva tudi na okuženo nožnico. Po eni strani vpliva na epitelij nožnice tako, da povzroči povečano proizvodnjo glikogena, preoblikovanje epitelija in povečano adhezivnost oziroma privlak različnih molekul. Po drugi strani pa estrogen vpliva na prehod nevtrofilcev skozi epitelij in na njihovo sposobnost ubijanja. Posledično lahko gliva C. albicans veliko lažje preživi in se pritrdi na sluznico nožnice.

Vpliv spola udeleženih v preskušanju protiglivnih zdravil

Rezultate preskušanj, ki smo jih pridobili v študijah samo na enem spolu, včasih posplošimo na vse ljudi brez ustreznega preverjanja, kar konec koncev lahko povzroči velike gospodarske izgube in nenamerne smrti. Med letoma 1997 in 2000 je ameriška Uprava za hrano in zdravila umaknila s trga deset zdravil na recept zaradi resnih neželenih učinkov. Osem od teh desetih zdravil so povezali s pomembnimi zdravstvenimi tveganji pri ženskah, poglavitni razlog je bila pristranskost za moški spol v začetnih, predkliničnih in kliničnih študijah. Da bi dosegli točnost in ponovljivost rezultatov, ki veljajo tako za moške in ženske, moramo spol obravnavati kot pomembno biološko spremenljivko že v začetnih in predkliničnih raziskavah. Tako pa so škodljive učinke za ženski spol pri umaknjenih zdravilih prepoznali šele, ko se je njihovo trženje že začelo.

Razlike, ki nastajajo zaradi spola, moramo jasneje poudarili že pri začetnih študijah na ravni celičnih linij in kasneje pri predkliničnih ter kliničnih študijah. Ker drobne razlike v mehanizmih med spoloma očitno močno vplivajo na dovzetnost, resnost in odziv na bolezen, moramo pri raziskavah nalezljivih bolezni te izzive obravnavati. Najenostavnejši korak, ki ga lahko naredijo raziskovalke in raziskovalci, je določitev spola celic, celičnih linij in živali, ki so služili kot modeli v raziskavah. Vključitev spola kot pomembne biološke spremenljivke je bistvenega pomena za izboljšanje točnosti in ponovljivosti celičnih študij, ki zagotavljajo osnovne informacije za kasnejša predklinična in klinična preskušanja. Nekatere agencije za financiranje raziskav si že prizadevajo spodbuditi raziskovalno okolje, da upošteva spol ne samo v kliničnih raziskavah, temveč tudi v začetnih in predkliničnih raziskavah. Smernice SAGER poudarjajo potrebo po razlikovanju med osebami po spolu, analizi rezultatov po spolu in prepoznavanju pomembnih razlik po slopu kadar koli je to mogoče, čeprav razlik morda ne pričakujemo.

V eni od znanstvenih revij so preučili določanje spola celic v ustreznih člankih, ki so jih objavili v letu 2018, da bi primerjali napredek na tem področju glede na prvotno analizo iz leta 2013 objavljeno v isti reviji. Ugotovili so, da se je določitev spola celic izboljšala iz četrtine na polovico v primernih objavah v letu 2018. Pa vendar je določitev spola avtorice in avtorji prispevkov še vedno prevečkrat izpustijo ali pa je pristranska v korist moškega spola. Določitev spola pogosteje izpustijo pri celičnih linijah kot pri primarnih celicah. Poleg tega rezultate redko analizirajo glede na spol, četudi so v poskusih uporabili tako celice moškega kot ženskega spola. Dobavitelji na trgu celic prav tako ne upoštevajo določitve spola celic; približno ena šestina človeških celičnih linij, ki jih od leta 2014 prodajajo tri priznane zbirke celičnih kultur in bioloških virov, evropska, ameriška in japonska, nima določenega spola. V primerjavi s človeškimi celičnimi linijami in večino primarnih ter matičnih celic, spol najpogosteje ni določen pri živalskih celičnih linijah.

Razredi protiglivnih zdravil ter znani mehanizmi odpornosti. Zaradi sorazmerno velike podobnosti organizmov lahko za zdravljenje glivnih okužb pri ljudeh in živalih uporabljamo le štiri znane razrede protiglivnih zdravil. To so azoli, ki se hkrati uporabljajo tudi na poljih kot fungicide oziroma kemična sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje gliv, in ciljajo na biosintezno pot ergosterola oziroma glivnega ekvivalenta holesterola; ehinokandini, ki zavirajo biosintezo celične stene gliv; analogi pirimidina, ki motijo biosintezo nukleinskih kislin; in polieni, ki se vežejo ergosterol. Glivni patogeni so razvili več različnih mehanizmov odpornosti na razpoložljiva protiglivna sredstva, ki vključujejo spremenjeno tarčo, povečano izražanje tarče, odsotnost tarče, povečano delovanje celičnih črpalk za izčrpavanje, spremenjeno regulacijo odziva na stres ali spremenjeno plastičnost genoma ter druge še neznane mehanizme. Posebno zaskrbljujoča je odpornost patogenov A. fumigatus, Candida albicans, C. auris, C. glabrata, Cryptococcus gattii in C. neoformans na azolna sredstva. Zemljevidi, ki prikazujejo pojav razširjenosti odpornosti na azole pri povzročiteljih okužb na poljščinah, se v veliki meri prekrivajo s tistimi področji, ki prikazujejo pojav odpornosti človeških in živalskih patogenov.

Predstavljena sta dva različna primera delovanja protiglivnih sredstev v povezavi s spolom, posakonazol in flukonazol.

Posakonazol razmeroma dobro prenašamo ne glede na starost, spol, raso ali etnično pripadnost. Posakonazol je triazolno protiglivno sredstvo, ki ga uporabljamo za zdravljenje invazivnih glivnih okužb in kandidoze ust in žrela. Dve študiji pri zdravih odraslih sta raziskovali učinke spola in starosti na farmakokinetiko oziroma na dogajanje učinkovine posakonazol v telesu v stanju dinamičnega ravnovesja. Spol in starost nista klinično pomembno vplivala na farmakokinetiko zdravila posakonazol. Zdravilo posakonazol velja za varno, obolele osebe ga dobro prenašajo in pri zdravih odraslih različno odmerjanje glede na spol in starost ni potrebno.

Flukonazol stimulira glive k spolnemu razmnoževanju. Glivne okužbe pogosto zdravimo tudi s protiglivnim zdravilom flukonazol, ki zavira biosintezo ergosterola. Glavni mehanizmi odpornosti na zdravilo flukonazol so že raziskani, glive lahko postanejo odporne nanj zaradi številnih mehanizmov. Zelo odporni sevi C. albicans, ki jih ni mogoče odstraniti z zdravilom flukonazol, uporabljajo kombinacijo več mehanizmov odpornosti. Kvasovka C. albicans se običajno razmnožuje nespolno z delitvijo celic. V prisotnosti protiglivne učinkovine flukonazol lahko glivne celice hitro preidejo v spolno razmnoževanje. V novonastali generaciji gliv se različni mehanizmi odpornosti zato lahko rekombinirajo oziroma geni preuredijo tako, da je populacija gliv še manj dovzetna zanj. Zdravilo flukonazol ne omogoča le selekcije oziroma odbiranja mutacij, ki vodijo k odpornosti, temveč lahko vodi tudi do sprememb v genomu glive, zaradi katerih običajno nespolna oblika postane sposobna za parjenje.

Na poti k znanosti o glivah, ki je neodvisna od spola raziskovalcev

Kljub velikemu številu žensk, ki so vključene v programe podiplomskega študija in enakega ali celo večjega števila žensk, ki pridobijo magisterij in doktorat, in navkljub prizadevanjem za promocijo žensk v naravoslovnih, tehnoloških, inženirskih in matematičnih disciplinah znanosti (angleško science, technology, engineering, and math, STEM), plačna vrzel in neskladje v akademskem napredovanju ostajata. Žensk je manj na najvišjih znanstvenih in akademskih vodstvenih položajih.

Zdi se, da so izzivi za znanstvenice pri raziskavah gliv podobni tistim v drugih disciplinah STEM, čeprav je razlika med spoloma na področju mikologije morda manj izrazita; vsekakor pa so ženske manjkrat navedene na prispevkih na zadnjem mestu kot odgovorne avtorice. V glivni skupnosti uveljavljajo dva primera dobrih praks za premostitev omenjenih vrzeli, to sta Ura za opolnomočenje in osrednja Zbirka podatkov o raziskovalkah gliv in oomicet. Uravnoteženo razmerje raziskovalk in raziskovalcev med govornicami in govorniki (plenarnih) sej, predsednicami in predsedniki (plenarnih) sej ter članicami in člani odborov na konferenci o genetiki gliv v letu 2022 je spodbuden znak, da je obstoječo vrzel med spoloma mogoče odpraviti.

Zaključek. Spol lahko vpliva na obolevnost z glivnimi boleznimi in na vzrok smrti. Razlike, ki so posledice različnega spola, lahko najdemo na različnih ravneh, v odkrivanju bolezni in zdravljenju, epidemiologiji, patofiziologiji, klinični pojavnosti, napredovanju bolezni in odzivu na zdravljenje. Po eni strani genetski, epigenetski in hormonski vplivi biološkega spola vplivajo na fiziologijo in bolezni, po drugi strani pa družbeni spol vpliva na vedenje skupnosti, zdravstvenega osebja ter obolelih oseb. Agencije za financiranje raziskav in znanstvene revije predstavljajo dve kontrolni točki za pridobivanje in razširjanje znanja, ki vključuje upoštevanje spola v raziskavah. Uredniška politika nekaterih znanstvenih revij že sledi smernicam SAGER, pridružiti se jim mora še več revij in javno navesti razmerje med avtoricami in avtorji ter recenzenti in recenzentkami.

Viri

-
Podpri Kvarkadabro!

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

Naroči se
Obveščaj me
guest

1 komentar
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
janez f janša
janez f janša
21 dni nazaj

Globalistična mavrična ideologija (proti plačilu), ja, to nas bo pa res daleč pripeljalo… not!

0
0
Odgovori