Raziskava spreminjanja političnih stališč po starostnih skupinah je v ZDA razkrila zanimiv trend. Med mladimi, starimi od 18 do 30 let (generacija Z), so ženske za 30 odstotnih točk bolj nagnjene k liberalnim prepričanjem kot njihovi moški vrstniki. Ta velika ideološka razlika se je pojavila v razmeroma kratkem času, le v šestih letih.
Podobni vzorci so se pojavili tudi v drugih državah, kot so Nemčija, Združeno kraljestvo in Poljska, kjer so mladi moški bolj naklonjeni konservativnim idejam, medtem ko mlade ženske bolj podpirajo progresivna stališča.
Ta pojav je še bolj izrazit v Južni Koreji in na Kitajskem, kjer so razlike med spoloma v političnih nazorih še bolj izrazite. V Južni Koreji, na primer, so mladi moški na zadnjih volitvah podpirali desničarske politične sile, medtem ko so mlade ženske večinoma podpirale liberalno stranko. Ideološka razlika med mladimi moškimi in ženskami se širi tudi na druge teme, kot so priseljevanje in rasna pravičnost.
Raziskovalka Alice Evans, ki trenutno piše knjigo na temo “velikega spolnega razhajanja” (the great gender divergence), preučuje globlje vzroke za naraščajoče razlike v političnih in družbenih pogledih med mladimi moškimi in ženskami po svetu. Med drugim ugotavlja, da generacija Z ni več homogena skupina, ampak se vse bolj deli na dva različna tabora z ločenimi prepričanji in vrednotami.
Evansova opozarja na dejstvo, da se oba spola – tako moški kot ženske – soočata z resničnimi in pomembnimi težavami v sodobni družbi. V Južni Koreji, na primer, izpostavlja, da se ženske soočajo z največjo razliko v plačah med spoloma v OECD in z diskriminacijo na delovnem mestu, medtem ko so moški podvrženi obveznemu služenju vojaškega roka in visoki stopnji samomorov med služenjem. Poudarja, da je pomembno razumeti in sočustvovati z izkušnjami in težavami obeh spolov, kar vključuje povezovanje z ljudmi, učenje o različnih življenjskih svetovih in gradnjo medsebojnega sočutja in podpore.
Pomembno vlogo pri poglabljanju ideoloških razlik med mladimi moškimi in ženskami igrajo tudi družbeni mediji, saj platforme pogosto spodbujajo polarizirajoče vsebine, da bi povečale angažiranost uporabnikov. Ta dinamika pa spodbuja nastanek močnih ideoloških razhajanj.
Ideološki razkorak med spoloma bi lahko imel dolgoročne posledice za politično krajino, saj se politična prepričanja, oblikovana v mladosti, pogosto ohranjajo skozi vse življenje. Poleg tega se zaradi vseprisotnosti pametnih naprav in družbenih medijev mladi moški in ženske vse bolj znajdejo v ločenih socialnih okoljih, kar še dodatno poglablja razlike v njihovih izkušnjah in kulturnih pogledih.
