Znanstveniki so v reviji Nature pravkar poročali, da jim je uspelo bistveno izboljšati metodo zdravljenja raka s celicami CAR-T. Imunske celice, ki znajo prepoznati in uničiti rakave celice, so namreč še dodatno preoblikovali, da lahko učinkovito delujejo tudi v tumorjih, kar prej ni bilo mogoče.
Osnovna ideja terapije CAR-T je, da bolniku z rakom vzamejo njegove lastne imunske celice, jih v laboratoriju spremenijo tako, da se te naučijo napadati in uničevati rakave celice, nato pa jih razmnožijo in vrnejo v bolnikovo telo. Te gensko spremenjene imunske celice nato v telesu uspešno napadejo in uničijo rakave celice.
Prva CAR-T terapija je bila v ZDA odobrena za uporabo na ljudeh že leta 2017, v EU pa 2018. Gre za Novartisovo zdravilo Kymriah. Terapija CAR-T se zelo uspešno uporablja za zdravljenje krvnega raka, zlasti pri bolnikih, ki se ne odzivajo na običajno kemoterapijo.
Kako celice naučiti, da prepoznajo sovražnike?
Predstavljajte si, da so imunske celice oziroma bele krvničke vojaki v telesu, ki se borijo proti boleznim. Večinoma je takšna imunska vojska zelo uspešna pri bojevanju z najrazličnejšimi tujki, žal pa se rakaste celice včasih preoblečejo v takšna oblačila, da jih imunski vojaki ne prepoznajo več, zato jih ne morejo uničiti.
CAR-T terapija je nekaj podobnega, kot da bi imunske vojake vzeli iz telesa, jim dodali novo orodje za prepoznavanje sovražnika, jih namnožili in nato vrnili v telo. Tam bi z novo opremo brez težav prepoznali in uničili tudi tiste rakave celice, ki so se “preoblekle” in jih prej niso uspeli najti in uničiti.
Imunski sistem celice T sicer naravno sam uči prepoznavati lastne celice telesa in tuje celice. Celice T, ki prepoznavajo lastne celice, se običajno uničijo, da se ne razvijejo avtoimunske bolezni. Celice T, ki prepoznavajo tuje celice, pa se aktivirajo in začnejo napadati sovražnike.
Ko celice T prepoznajo sovražnika, se aktivirajo in začnejo z napadom. To lahko storijo na dva načina: citotoksične celice T sprostijo strupe, ki povzročijo smrt sovražnih celic, pomožne celice T pa aktivirajo druge celice imunskega sistema, kot so celice B, ki proizvajajo protitelesa proti sovražnim celicam.
Izvedba CAR-T terapije v praksi
Pri CAR-T terapiji iz krvi pacienta s posebno metodo odvzamejo nekaj imunskih celic T (vrsta belih krvničk). V laboratoriju odvzete celice T nato genetsko spremenijo, da se naučijo prepoznati značilne strukture na površini specifičnih rakavih celic, ki delajo škodo v telesu pacienta. Strokovno rečeno jim dodajo zmožnost, da izražajo himerne antigenske receptorje (chimeric antigen receptor – CAR), zato se imenujejo CAR-T celice. CAR lahko razumemo kot tisto novo orodje vojakov imunskega sistema, ki omogočajo prepoznavanje sovražnika, dejansko pa gre za sintetične receptorje, ki so zasnovani za prepoznavanje specifičnih antigenov na površini rakavih celic.
Raziskovalci, ki so želeli izboljšati delovanje imunoterapije s celicami CAR-T, so sistematično iskali mutacije v celicah, ki jim omogočajo dolgotrajno preživetje v tumorju. Ugotovili so, da mutacija CARD11-PIK3R3 v celicah CAR-T omogoča, da te celice bolj učinkovito prodirajo v tumorje in ohranjajo dolgotrajno aktivnost pri uničevanju rakavih celic. Ta kombinacija mutacij izkorišča mehanizme, ki jih rakave celice običajno uporabljajo za preživetje in rast, ter jih preusmeri za izboljšanje terapevtske učinkovitosti celic CAR-T.
Čeprav so CAR-T CARD11–PIK3R3 celice kot kaže objavljena študija na miškah zelo učinkovite pri zdravljenju raka, obstaja skrb, da bi se lahko sčasoma spremenile v rakave celice. Vendar ta mutacija očitno poveča učinkovitost celic T le v prisotnosti rakavih celic, kar zmanjšuje skrbi glede nekontroliranega razmnoževanje tako spremenjenih imunskih celic.
Raziskovalci upajo, da bodo novo obliko terapije začeli klinično preizkušati v dveh do treh letih.
- Mullard, Asher. “Turbocharged CAR-T Cells Melt Tumours in Mice — Using a Trick from Cancer Cells.” Nature, 7 Feb. 2024, https://www.nature.com/articles/d41586-024-00305-3.
- Garcia, Julie, et al. “Naturally Occurring T Cell Mutations Enhance Engineered T Cell Therapies.” Nature, vol. 626, no. 7999, Feb. 2024, pp. 626–34, doi:10.1038/s41586-024-07018-7.
