Nenavadni koncentrični krogi na radarski sliki padavin

Na radarskih slikah padavin lahko občasno opazimo nenavadne koncentrične kroge, ki se navidezno tvorijo okoli radarskih postaj. Pri teh “deževnih krogih” seveda ne gre za naravni pojav, ampak za pomanjkljivost v sistemu radarskih meritev padavin.

Vremenski radar deluje tako, da v nebo pošilja kratke impulze mikrovalov in nato posluša odmeve iz oblakov. Na osnovi sevanja, ki se odbije od vodnih kapljic ali snežink, lahko izriše sliko padavin. Tekoča voda je sicer za mikrovalovno sevanje precej bolj odbojna kot led, ker pa so snežinke običajno večje od dežnih kapljic, njihova velikost kompenzira pomanjkanje odbojnosti ledu, zato so še vedno precej dobro vidne na radarju.

Žal pa odboj radarskih impulzov od snežink ni enak odboju enake količine vode od talečih se snežink. Ker radarski snop žarkov ne loči med suhimi snežinkami, talečimi se snežinkami in dežnimi kapljami, lahko prikaz jakosti padavin iz talečih se snežink v primerjavi z netalečimi navidezno poveča. Ko se začnejo snežinke taliti, se talijo od zunaj navznoter, zato imajo sprva skoraj enak premer kot izvorne snežinke, vendar so prekrite s tekočino, kar oboje skupaj zagotavlja visoko odbojnost za radarske žarke.

Dodatno težavo povzroča tudi dejstvo, da padajo kapljice hitreje proti tlom kot snežinke. Ker se s taljenjem snežink in krčenjem v vodne kapljice poveča njihova hitrost padanja, jih je tik pod talilno plastjo relativno manj. Ta dva pojava skupaj lahko povzročita, da radar enako količino padavin napačno interpretira kot povečanje intenzivnosti padavin.

Zaradi teh značilnosti povezanih z radarskim merjenjem vlage v oblakih, se lahko na radarski sliki padavin občasno tvori “svetli pas” (angl. “bright band”), ki ustreza mestu v oblaku, kjer se sneg začenja taliti in nastaja dež. Ker zazna radar taleče se snežinke močneje kot netaleče, se zdi, kot da so padavine v tej plasti oblakov bistveno močnejše, čeprav v resnici niso.

Ker vremenski radar ne zazna celotnega ozračja naenkrat, ampak opravi več zaporednih krožnih meritev pod različnimi koti, se lahko “svetli pas” občasno pojavi na slikah v obliki koncentričnih krogov. Do tega pride največkrat takrat, ko je meja med snežinkami in dežjem razmeroma enakomerna na večjem območju in visoko na nebu.

Ker je radarska slika padavin sestavljena iz več zaporednih krožnih obratov antene pod različnimi koti, zazna radar “svetli pas” pri vsakem krožnem obratu na različnih razdaljah od merilne postaje. Na sliki se navidezni “svetli pas” pač pokaže tam, kjer radarski žarek prečka oblačno plast, v kateri se sneg spreminja v kapljice.

Pojasnilo na spletni strani ARSO: “Zakaj se včasih pojavijo krogi okrog radarja? Radar meri atmosfero z anteno, ki se vrti okrog navpične osi. Vsak obrat naredi pri višjem kotu. Nad vsako talno točko zato radar meri padavine na različnih višinah. Iz vseh teh izmerkov potem radarjev računalnik izvleče največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kar se kaže na sliki, torej niso padavine pri tleh, ampak nekje nad tlemi. Slojevite padavine so takšne, da imajo na višini izoterme 0 stopinj ojačan radarski odboj (zaradi taljenja padajočega snega). Vzdolž radarskega snopa – pri danem dvižnem kotu – se zato izmeri ojačan odmev tam, kjer snop seka pas taljenja. Različno nagnjeni snopi sekajo pas taljenja pri različnih razdaljah. Projekcije maksimalnih odmevov / odbojnosti na tla imajo zato obliko koncentričnih krogov.” (Vir: meteo.arso.gov.si)

Na sliki so navidezni koncentrični krogi, ki se se danes ponoči pojavili okoli vremenskega radarja v kraju Červinjan (Cervignano) blizu Trsta. (Slika: Windy.com)

-