Stanje okolja v Sloveniji

    Kazalniki stanja za naravo
    … Iz prilog Direktive o habitatih je v Sloveniji prisotnih 60 habitatnih tipov in 203 vrste za katere je potrebno poročati. Od tega je v alpski regiji 45 habitatmh tipov in 152 vrst, v celinski regiji pa 44 habitatnih tipov in 183 vrst. Največ habitatnih tipov ima končno oceno stanja ohranjenosti »ugodno«, pri večini vrst pa je končna ocena stanja ohranjenosti »nezadostno«.
    Končno stanje ohranjenosti HT:
    • 44% vseh HT ima ugodno stanje ohranjenosti
    • 35% nezadostno in
    • 21% slabo stanje ohranjenosti
    Končno stanje ohranjenosti za vrste:
    • 20% vseh vrst ima ugodno stanje ohranjenosti
    • 50% nezadostno
    • 10% slabo stanje ohranjenosti in
    • 20% vrst ima stanje ohranjenosti neznano
    Kar polovica vrst ima končno oceno stanja ohranjenosti »nezadostno«. Kljub temu lahko tudi tu povežemo vrste s slabim stanjem ohranjenosti s habitatnimi tipi, ki imajo prav tako slabo stanje ohranjenosti. V Sloveniji je glede na ocene najbolj zaskrbljujoče stanje rakov, rib, dvoživk, plazilcev, kačjih pastirjev, metuljev in hroščev. Med najpogostejšimi grožnjami 111 pritiski na vrste so spremembe hidrografskih značilnosti, spremembe rabe kmetijskih zemljišč, urbanizacija ter onesnaževanje in izsuševanje zemljišč. Po podanih ocenah bi lahko sklepali, da je stanje ohranjenosti najboljše pri vrstah iz skupine sesalcev. Vendar se je treba zavedati, da za več kot polovico obrazcev (predvsem za netopirje) ocena ni bila podana. Zato lahko nadaljnje raziskave tudi za to skupino pokažejo povsem drugačno stanje (str. 86)
    Zrak
    … projekcije koncentracij dušikovih oksidov (NO2) ostajajo precej negotove, predvsem zaradi vpliva tranzitnega prometa, ki se je po vstopu Slovenije v EU skokovito povečal.
    Poleg negativnega vpliva, ki ga ima onesnažen zrak na zdravje ljudi ugotavljamo tudi poškodbe na ekosistemih predvsem v okolici industrijskih in termoenergetskih objektov. Po podatkih so otroci (0-15 let) v povprečju izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 mikro g PM10/m3 kar je nad priporočeno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije (20 mikro g PM10/m3). … (str.69)
    Vode
    … Za obdobje od 2006 do 2008 smo ugotovili dobro kemijsko stanje za 147 (95,5 %) vodnih teles površinskih voda, za sedem vodnih teles (4,5 %) pa je bilo ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Ocena kemijskega stanja površinskih voda predstavlja obremenjenost površinskih voda s 33 prednostnimi prednostno nevarnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti in določene maksimalne dovoljene koncentracije teh snovi v vodi. Tudi kemijsko stanje morja je slabo zaradi previsoke vsebnosti tributilkositrovili spojin. …
    Glede ekološkega stanja vodna telesa površinskih voda v 48-ih primerili (31 %) ne dosegajo dobrega stanja, dve vodni telesi (1 %) sta razvrščeni v zelo slabo, sedem (5 %) v slabo in 39 (25%) v zmerno ekološko stanje.(str. 72)
    Podnebni dejavniki
    V izhodiščnem letu so bili izpusti TGP v Sloveniji 20,35 milijona ton C02 ekv, 8 % zmanjšanje pa pomeni, da slovenski izpusti v obdobju 2008—2012 v povprečju ne bodo smeli preseči 18,73 milijonov ton ekvivalenta CO, na leto. V letu 2007 so bili slovenski izpusti TGP 20.722 Gg v C02 ekv, kar je 1,8 % več kot v izhodiščnem letu. Skoraj tretjina slovenskih izpustov TGP nastane pri pridobivanju elektrike m toplote. V prometu, ki je bil v letu 2007 s 26 % naš drugi največji vir izpustov TGP, delež še vedno narašča in je po nekaterih pokazateljih tudi zaradi tranzitnega prometa trenutno neobvladljiv. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se izpusti povečali za 174 %
    Kulturna dediščina
    … Dediščinske lastnosti v prostoru se pospešeno izgubljajo, dejavnost varstva pa z mehanizmi, ki so ji na voljo v okviru zakona sama tega ne more preprečiti. Ogrožena so varovana območja, zlasti naselbinska dediščina, ker ni mehanizmov prostorske m razvojne obravnave. Ogroženi so gradovi zaradi popolne zapuščenosti, stavbna dediščina – posebno tista, ki ni spomenik – zaradi vzpodbujanja novogradenj in zanemarjanja urbanističnega urejanja obstoječih delov naselij, opuščanja slabega vzdrževanja in nadzora nad posegi ter v območjih, ki jih ogrožajo naravne nesreče. Arhitekturna in tehniška dediščina 20. stoletja ter kulturna krajina pa še niso dovolj prepoznane kot kulturna dediščina. V naravnih parkih se zanemarja cilje varstva kulturne dediščine.

    Nacionalni energetski program (NEP), ki je prav zdaj v javni obravnavi, spremlja tudi Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje. Dobro narejen in pomemben dokument – če vas zanima, ga shranite na računalnik, saj imajo okoljska poročila neprijetno navado, da po koncu javne obravnave izginejo iz interneta. Malo sicer upam, da tokrat ne bo tako, saj vprašanje vplivov na okolje mora biti absolutno integralen del energetske strategije.

    V bistvu okoljsko poročilo postavlja izziv tako za okoljevarstvenike, kot za NEP. Tega spravlja v zadrego s tem, da vsaj en projekt obnovljivih virov energije, hidroelektrarne na Savi od Medvod do Jevnice, označuje kot okoljsko izrazito nesprejemljiv, (“Usmeritev za nadaljnje načrtovanje HE na tem območju je, da se na odseku med Medvodami in sotočjem Save z Ljubljanico HE ne načrtuje, saj učinkoviti omilitveni ukrepi … niso možni” str. 220) pri številnih drugih pa predvideva resno degradacijo naravnega okolja. Nič manjšo dilemo postavlja pred okoljevarstvenike, saj težko zdržimo kredibilnost, če hkrati zahtevamo odpoved fosilnim gorivom, varovanje naravnega okolja in zaprtje nuklearnih elektrarn. Realistično, enostavnih rešitev brez zoprnih kompromisov tu enostavno ne moremo pričakovati.

    16 KOMENTARJI

    1. Ko sem sama v diplomskem delu uporabila termin degradacija okolja mi jo je profesor črtal. je že vedel zakaj, ugotovila pa sem sama, ko sem si razložila ta pojem.
      Degradacija-vrnitev na nižjo razvojno stopnjo, evo zato.

    2. Luka prosil bi te, če lahko podaš komentar na naslednji stavek in v povezavi z zgoraj omenjenimi problemi:

      "Moderno državo (po Francoski revoluciji) opredeljujemo kot ključni element svetovnega kapitalističnega Gospodarstva, zato ker njeno strukturno organizacijo (in reprodukcijo) naddoloča diskurz modernega Gospodarja – kapitlistični način proizvodnje. Ker pa se ta opira na institucijo moderne univerzalne objektivne znanosti, je jasno, zakaj šele z njunim sovpadanjem v biopolitiki pride do totaliziranja družbenega." (N. Janović, Načini konstitucije subjektivnosti v družbi spektakla)

      Torej, ali lahko (kako) obravnavamo ta vprašanja v okviru biopolitike in pa med kom naj bi se zgodil "zoprni kompromis"?

      Malo za šalo:
      Kam je v tisto tabelo uvrščen človek (Homo sapiens sapiens), saj je tudi vrsta.

      problemi

    3. Sprašuješ, a je znanost lahko orodje kontrole nad življenjem? Gotovo, poglej mlajše raziskovalce in akademike na nižjih evolutivnih stopnjah, da pred-doktorskih mučenikov sploh ne omenjam … 😉

      Resneje. Bliže mi je interpretacija Negri&Hartdta, ki originalen Foucaultov termin razplasti na _biooblast_ kot oblast nad življenjem (v smislu tvojega citata) in _biopolitiko_ kot nasprotno, izraz produktivne moči življenja, da prebija okvire kontrole in ideologije. Zdaj, moje stališče bi bilo, da je znanost sicer lahko instrumentalizirana za biooblast in neštetokrat tudi je bila, a je hkrati eden najmočnejših izrazov biopolitike (tokrat v pozitivnem, N&H pomenu besede.) To pa zato, ker se znanost nazadnje dotika realnega in resnice.

      Dober primer je podnebna znanost: čisto imanentni znanstveni proces je pripeljal do odkritja (oziroma kompleksa odkritij), ki so v bistvu popolnoma rušilna za kapitalistično ideologijo neskončega večanja produkcije, in tako eno izmed temeljnih predpostavk kapitalizma kaže kot popolnoma neracionalno.

      In seveda, tudi posamezna odkritja podnebne znanost poskušajo instrumentalizirati in jih uporabiti v "biooblastne" namene. Tipičen primer je zgodba z biogorivi, pa še veliko drugih je. Ampak tudi tu se lahko pokaže vitalna moč znanosti, ki daleč najbolj prepričljivo lahko razkrije napačne trditve in zlorabe green-, bio-, in climate- tržnih znamk.

    4. Ugotovitve znanosti so rušilne za kapitalistično ideologijo samo za tren, toliko da odvzamejo znanstvenikom slabo vest, že v naslednjem trenutku pa jo taista ideologija kot smo temu priča danes, spreminja v gore papirjev in zakonov, ki tej ideologiji samo še koristijo.
      Ne rabim znanstvenih odkritij, da bi vedela, da je kapitalizem bulshit, dovolj so mi zgledi primitivnih ljudstev, recimo Masajev, ki ne rabijo laboratorijev, da bi jim kazali pot kaj je prav in kaj ni prav.

    5. No, res škoda, da Masaji v povprečju živijo manj kot 50 let in jih "vegetarijanci" dajejo kot primer za slabe prehranjevalne navade:

      http://www.diseaseproof.com/archives/diet-myths-do-primitive-peoples-really-live-longer.html

      Seveda je tu še druga plat medalje:

      http://aje.oxfordjournals.org/content/95/1/26.abstract

      Res da so zaradi visokega vnosa živalskih maščob nagnjeni k aterosklerozi, ampak njihova dobra fizična kondicija to nekako uravnovesi. Kljub temu pa v povprečju živijo bistveno manj kot povprečen len in zavaljen zahodnjak. 😀

    6. @Luka:"Bliže mi je interpretacija Negri&Hardta, ki originalen Foucaultov termin razplasti na _biooblast_ kot oblast nad življenjem (v smislu tvojega citata)"

      Luka, hvala za komentar. Mene je zanimal predvsem ta vidik, zato sem tudi zapisal tisti citat.

      @Luka: "To pa zato, ker se znanost nazadnje dotika realnega in resnice"

      Ne želim biti nesramen, vendar ali si lahko bolj natančen oziroma na kakšen način se znanost dotika realnega (v pomenu kot ga opredeli Lacan) in resnice (kot jo opredeli Badiou)

      @Luka: "čisto imanentni znanstveni proces je pripeljal do odkritja (oziroma kompleksa odkritij), ki so v bistvu popolnoma rušilna za kapitalistično ideologijo neskončega večanja produkcije, in tako eno izmed temeljnih predpostavk kapitalizma kaže kot popolnoma neracionalno."

      Teza, da so znanstvena (podnebna znanost) odkritja popolnoma rušilna za kapiatlistično ideologijo neskončnega večanja produkcije, mi je na prvi pogled zelo všečna, vendar mislim, da ne drži. Če omenim samo to, da je ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog ravno "eko – industrija". Prosil bi te, če si kje objavil kakšen tekst, kjer si to svojo tezo, natančneje predstavil, da me nanj usmeriš.

      problemi

    7. Znanost je soodgovorna za stanje "okolja", saj je bil triumf znanosti in možnost za njen napredek omogočen šele s tem, ko je naravi odvzela svetost. Moderni človek tako v desakraliziranem svetu nima več nobenih moralnih zadržkov, ko izkorišča, pohablja in ubija druga živa bitja, ki so po definicijah znanosti itak bebasta.
      Šele zdaj, ko se je moderni človek znašel na isti ravni, ko mu grozi (malo pretiravam) izumrtje, se je spomnil da bi bilo dobro spoštovati naravo. Čisti egoizem, zato pa iz podnebnih znanosti ne bo nobenega naravnega kruha, ampak bo zapakiran eko izdelek z zasoljeno ceno. Samo bogati bodo jedli zdravo. ( mavo sm namešava skop)
      Uporabljam narečje, saj je Močnik tk fajn zapisal, da so narečne besede kot pepelke, dobre so za delo, ne smejo pa na ples.

    8. Anonimni oziroma agata ali ti tu malo "bluziš". Znanost odvzela naravi svetost, ko dobro veš, da je nekako z razsvetljenstvom "sama narava začela dobivati božje predikate. Sama narava torej začne stati na mestu Boga, postane merilo vsega." (zapis poslušalcev s predavanj dr. Zdravka Kobeta pri NKF I, leta '96/'97Z.; nekje na netu).

      Ali ti to nam želiš prodati zgodbo o etika/teologija, torej da "moderni človek" v desakraliziranem svetu ni sposoben etičnih dejanj? Po "definiciji znanosti", če to že imenuješ tako, so ta bitja zvedena na objekt, goli objekt preučevanja, "torej ne s subjekti, temveč s posamezniki, zreduciranimi na golo življenje" (S. Žižek, Stalinizem in kapitalizem kot dve plati diskurza univerze)- biopolitika. Vendar to ne pomeni, da je "modernemu človeku" etika tuja in se je potrebno vrniti k nekim konceptom, kateri so se že zdavnaj izkazali za zgrešene.

      Od kje ti sploh ideja, da naj bi spoštovali naravo. Pa daj že nehaj s tem obravnavanjem narave kot, da je nek subjekt zoper katerega smo se pregrešili in nam zdaj nepridipravom vrača, mi smo pa to končno dojeli in bomo pokleknili pred nje veličino. Čista teologija, katero je potrebno čimprej vreči na smetišče zgodovine.

      Dilema katero si odprla glede "eko-kapiatlizma" je na mestu in dejansko terja resno debato in ne samo debato tudi ukrepanje.

      problemi

    9. Shrink, v zvezi z Masaji:

      "Bolje živeti en dan kot lev, kakor sto let kot ovca"*

      *ne vem kdo je prvi izrekel to lepo misel (nekje sem slišal, da naj bi jo B. Mussolini)

    10. Iz vidika preživetja v savani je nasploh bolje biti plen: baje (govorim po spominu) 8 od 10 antilopjih mladičev pride do odrasle dobe, medtem ko jo dočaka le 1 od 3 levjih (ali morda gepardovih) mladičev. 😀

    11. Problemi-če je žival sveta, se jo ne ubije in pika. Svetost ima praktične učinke, ljudem preprečuje določena dejanja. In če se nam razsvetljencem zdijo ideje svetosti smetišče zgodovine, pa lahko na primerih ti. primitivnih ljudstev opazimo, da imajo takšne prepovedi blagodejne učinke na naravo.
      In glede shrinka, ki je zastopnik znanosti- znanost ljubi kvantiteto, uničuje pa kvaliteto.
      Najbolj dolgo življenje, najmanjši delec, najodkritje, največji teleskop, najboljša tehnologija, najsodobnejše orožje. Samo, da je naj.Če je to inteligentno sm jz že četrtič picikl.

    12. Agata, zakaj bi se ustavili, glede svetosti, samo pri živalih (verjemem, da v to skupino šteješ tudi človeka), zakaj ne bi svetost dodelili tudi rastlinam, kamnom, vodi, zraku. Zakaj?

      Tudi etika (katere temelj ni v religijskih konceptih) ima praktične učinke (no saj je del praktične filozofije). Da bi bili etični ni potrebe po človekovem (arbitrarnem) dodeljevanju svetosti prav ničemur. Še enkrat, ni se nam potrebno vračati k nekim preživelim konceptom (nalašč se nočem spuščati v to kaj vse neetičnega je bilo storjeno v imenu svetosti).

      Torej, ker "pri nas" živali niso svete, se bo eno "prostovoljno" žrtvovala za skupno dobro in te vabim na en dober zrezek. Krompir odpade, je pri nas svet.

      Glede najmanjšega delca boš morala "napizdit" stare Grke, ti so začeli opletati o atomu.

      Aja, kaj pa je inteligentno?

      problemi

    13. mare, ja to je pa najvišji možen nivo podajanja misli s strani človeka – hm, kdo pa še razen čoveka podaja misli???, no OK. Bob Rock je nenadamašljiv.

      Njegov komentar glede raziskav v CERN-u in preverjanja rezultatov s strani znanstvenikov je:

      "Vidi, vidi, ništa se ne vidi." 🙂 (vir: Alan Ford)

      problemi

    14. ¸Kar se tiče kazalnikov za naravo gre za dobeseden prepis dela članka iz 21. številke Varstva narave, katerega vir sploh ni naveden. No davkoplačevalci pač lahko plačujemo tudi prepisovanje…

    PUSTITE KOMENTAR

    Vpiši svoj komentar!
    Prosimo vpišite svoje ime

    This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.