Nedavna zamenjava članov Upravnega odbora ARRS ni problematična sama po sebi. Člani nadzornega organa agencije so namreč že po funkciji, ki jo opravljajo, soodgovorni za stanje na agenciji. Problem je, da jih je vlada zamenjala v trenutku, ko so se prvič uprli škodljivim navodilom ministrstva za znanost, nadomestili pa so jih člani, ki bodo kot kaže bolj poslušni. Z izjavo na Twitterju je ena od zamenjanih članic upravnega odbora morda povedala več, kot je želela: »V trenutku, ko smo se zoperstavili političnemu kadrovanju, smo bili zamenjani.«
Ob medijski pozornosti in polemikah okoli menjav članov upravnega odbora in imenovanju v.d. direktorja ARRS se pozablja, da je stanje na agenciji že sedaj kritično do te mere, da agencija ne izpolnjuje niti svojih zakonsko določenih obveznosti. Politika državnega sekretarja na MIZŠ Mitje Slavinca je namreč, tudi ob dosedanji podpori zamenjanih članov UO, agencijo pripeljala v zelo slabo stanje, nadaljevanje po tej poti pa lahko vodi v njen popoln razkroj.
Po notranjih informacijah iz ARRS vrši del vodstvenih struktur pritiske na zaposlene, odnosi so skrhani, zaradi razpada informacijskega sistema in slabega vodenja pa so zaposleni preobremenjeni. Direktorju Robertu Repniku, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov, je uspelo zgolj v enem letu vodenja agencije »prenoviti« informacijski sistem na način, da nadzor nad razdeljevanjem in porabo sredstev za znanost ni več mogoč, e-poslovanje pa je skrajno omejeno.
V bazi SICRIS ni podatkov o projektih in programih, ki so bili izbrani za financiranje v letu 2021, bela knjiga, ki bi morala vsebovati podatke o načrtovanem financiranju raziskovalne dejavnosti in realizaciji aktivnosti oziroma porabi sredstev za leto 2021, pa je prazna. Takšno stanje ni le netransparentno, ampak je tudi nezakonito. V skladu z zakonom in podzakonskimi akti bi morali biti finančni podatki javno objavljeni in osveženi na mesečni ravni. Bela knjiga je bila vzpostavljena že leta 2005 in podatki, vse do leta 2020, so javno dostopni. Vprašamo se lahko, če bo agencija sploh lahko pripravila finančno poročilo za leto 2021? Bo poročilo verodostojno? Bo možno izvesti analize financiranja preko več let na način, da lahko vključimo tudi leto 2021, ali bo ta rubrika ostala prazna?
Če povzamem: pot za potencialno nesledljivo kanaliziranje sredstev iz proračuna za znanost skozi agencijo je kot vse kaže tlakovana, zato je vzpostavitev čimprejšnjega ponovnega nadzora nad pretokom javnih sredstev izjemno pomembna. Na tem mestu pozivam vse, ki bi lahko obveščali (žvižgače) in/ali ukrepali (KOSRIS, Rektorska konferenca), da podrobno spremljajo pretok sredstev za znanost in ob zaznanih nepravilnostih pravočasno seznanijo javnost oziroma ustrezno ukrepajo.
Primer »prenove« informacijskega sistema ARRS
Prenavljanja informacijskega sistema se je direktor Repnik lotil že oktobra 2020, takoj ob nastopu mandata, in sicer po načelu »mi že vemo kako, vse bo super«, češ, tudi nadzorniki me podpirajo. Podatki pričajo o tem, da se je odločil za novega zunanjega izvajalca informacijskih storitev in novo vodjo informacijskega sektorja na agenciji. Iz zapisnikov Upravnega odbora ARRS je razvidno tudi, da pred začetkom prenove sploh ni bila opravljena analiza stanja IT sistema agencije, ki bi identificirala kritične elemente sistema. Prav tako ni bil pripravljen načrt, kako se lotiti prenove na način, da bi agencija in uporabniki v času prenove lahko še vedno uporabljali utečene e-storitve. Narejena tudi ni bila časovnica z identificiranimi kritičnimi mejniki ter predlogi rešitev v primeru zapletov.
Posodabljanje starega oziroma izgradnja novega IT sistema torej nista potekali vzporedno, kar bi zagotavljalo nemoteno delovanje starega še delujočega sistema in omogočilo testiranje novega. Informacijski sistem so brez predhodnega opozorila uporabnikom skorajda čez noč prenehali uporabljati. Raziskovalci smo to lahko opazili že v začetku leta 2021 ob najavi razpisa za programe. Po dveh desetletjih ni bilo več dostopa do e-obrazcev in možnosti e-oddaje predloga na razpis z digitalnim podpisom (Javni poziv za financiranje raziskovalnih programov javnih raziskovalnih organizacij – 2021, točka 13). To je pomenilo, da so morali prijavitelji oddati predloge v Word in Excel datotekah po e-pošti, ter obrazce sočasno tudi natisniti, podpisati in poslati z navadno pošto. Takrat sem se javno spraševala, kakšno dodatno breme to pomeni za zaposlene na ARRS, ki so morali vse podatke ročno preveriti, skenirati in kopirati vloge in jih posredovati v ocenjevanje. Zanimalo me je, kdo v takšnem primeru sploh odgovarja, če pride do napak? Zgodilo se ni nič. Absurdno pa je, da je ravno ta razpis namenil tudi sredstva za digitalizacijo.
V začetku leta 2021 je direktor Repnik angažiral podjetje Stroka d.o.o. (STROKA PRODUKT proizvodnja, storitveno in trgovsko podjetje d.o.o., Radlje ob Dravi) za izdelavo modula za izvedbo evalvacijskih postopkov. V maju 2021 je odredil uporabo testnega, še nepreverjenega modula Stroke za izvedbo evalvacije projektnega razpisa kljub temu, da je stari modul še deloval in da je postopek ocenjevanja že zamujal. Kakšne probleme je ta odločitev povzročila raziskovalcem prav zaradi »IT napake« smo lahko spremljali tudi v medijih (Še več nepravilnosti pri razpisu ARRS?).
Na napake agencije je opozoril in se javno odzval tudi Visokošolski sindikat Slovenije 16. avgusta 2021 z javnim dopisom naslovljenim direktorju in poimensko vsem članom Upravnega odbora ter Znanstvenega sveta (ZSA), ter ministrstvu za znanost v vednost. Naslovljena vprašanja so bila konkretna, kot na primer: kako je možno, da ARRS eksperimentira z delujočim informacijskim sistemom oziroma ga celo »ugasne« še pred vzpostavitvijo novega in to stori v tako pomembnem trenutku, ko je v teku ocenjevanje na letni ravni »najtežjega« projektnega razpisa; kako in kdaj bo škoda odpravljena in kdo bo odgovarjal. Poziv in odgovori so objavljeni na spletni strani sindikata.
S konkretnimi odgovori se je odzvala le članica Upravnega odbora Marta Klanjšek Gunde. Opozorila je na širše razsežnosti problematike z informacijskim sistemom, na druge problematične prakse agencije in na svojo nemoč pri nadzoru nad delovanjem agencije. Tri tedne za tem smo na sindikatu prejeli še odgovor vodstva ARRS s pojasnilom, da je vse v redu. Odgovor so podpisali direktor agencije Robert Repnik, predsednik ZSA Peter Križan in predsednica UO Jana Kolar. Opozarjanje na napake je bilo tudi tokrat, kot vedno doslej, razumljeno kot zlonamerno, čeprav je bila kritika podprta s preverjenimi argumenti.
Sindikat je odgovoril 26. 9. 2021 in pozval k ukrepanju ter sankcioniranju odgovornih zaradi problemov z izvedbo projektnega razpisa in zaradi neobvladovanja navzkrižja interesov, pri čemer je argumente podprl s sklici na zapisnike sej organov agencije. Na poziv do danes ni bilo odgovora.
Pomembno je tudi, da je ARRS že v začetku leta 2021 napovedala prekinitev sodelovanja s podjetjem, ki ji je vrsto let zagotavljalo IT podporo in vzdrževalo sistem ter zamenjala vodjo Sektorja za informatiko. Direktor Repnik je takrat že angažiral podjetje Stroka d.o.o. za izvedbo manjšega IT modula, katerega testno verzijo so uporabili že maja 2021, čeprav pravilnost njegovega delovanja še ni bila preverjena.
Javni Razpis za novega izvajalca IT storitev je agencija objavila šele sredi poletnih počitnic, 5. avgusta 2021. Razpis je bil odprt le teden dni. Prijavili so se štirje ponudniki. Dne 26. avgusta je bilo izbrano podjetje Stroka d.o.o., torej isto podjetje, ki je razvilo IT modul, katerega testna verzija je bila uporabljena za izvedbo evalvacijskega postopka projektnega razpisa 2021.
S Stroko d.o.o. je agencija sklenila pogodbo 3. septembra 2021, ponujena cena za storitve (104.290 € z DDV) ni bila najnižja, a podjetje je doseglo največ točk glede na kriterije razpisa. Iz podatkov Erarja je razvidno, da je podjetje mimo javnega razpisa, še pred podpisom pogodbe z agencijo, prejelo že tri nakazila: 27. avgusta dve nakazili (41.432 € in 680 €) in eno 23. juliju 2021 (1.359 €), skupno torej 43.370 €. Do 27. januarja 2022 je znesek nakazil podjetju Stroka d.d. narasel na 192.899,84 €, (vir: Erar). Sprašujem se, kakšen bo končni račun, ki ga bo izstavilo podjetje Stroka d.o.o. in predvsem kakšen bo rezultat njihovega dela?
*
Kakšni interesi so v ozadju nedavnih odmevnih menjav v vrhu ARRS, javnosti ni znano, je pa nenavadno, da se je za prevzem položaja v.d. direktorja agencije odločil celo zdravnik, ki v trenutnem stanju epidemije dela v covidni bolnišnici v Murski Soboti. Med možnimi razlogi se omenja morebitno ustanavljanje in financiranje nekaj novih raziskovalnih organizacij, sklenitev nekaj milijonov evrov težkega posla z IT podjetjem in/ali postavljanje podzakonskih aktov k ZZRiD, ki bodo določili politiko razdeljevanja obljubljenih dodatnih sredstev za znanost. Protest Koordinacije samostojnih neprofitnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov (KOsRIS) je sicer pozen, a opogumlja.
(* Navedbe so oprte na javno dostopne podatke in zapisnike sej organov agencije (ZSA in UO) pridobljenih v skladu z informacijami javnega značaja za obdobje januar 2020 – avgust 2021.)
Klasični primer obtožbe tega, ki pove resnico, da je cesar gol, oziroma v tem primeru teh, ki so začeli prenovo informacijskega sistema ARRS a. Ta je bil v zadnjih izdihljajih že zelo dolgo.
Ne vem kakšna je izvedba, vem pa, da je bil popolni mrk, če do prenove ne bi prišlo, le vprašanje časa.
O obrekovanju o servilnosti vladi pa nima smisla odgovarjati osebi, ki je kandidirala za položaj direktorja in nato na vlado naslovila poziv, da izbranega kandidata, ne imenuje in s tem sama predlagala poseg v avtonomijo ARRSa.
Bela knjiga za 2021 je objavljena (stanje na dan 20.05.2022):
http://www.arrs.si/Report/fin-por-2021.aspx
KONČNO!
Odgovor D. Kolešu in »lajkarjem«. Ob spoznanju, da se nekdo neizmerno trudi lajkati objavo D. Koleša odgovarjam njemu in »lajkarjem«. To, da mi Koleša odreka pravico kritičnega odziva in me želi diskreditirati zgolj zato, ker sem kandidirala za direktorico ARRS je tako kot, da bi jaz verodostojnost navedb Koleše izpodbijala z argumentom, da je poslovni in osebni partner razrešene predsednice Upravnega odbora, Jane Kolar. Tega ne bom storila. Odgovorila bom vsebinsko. Za direktorico sem kandidirala zgolj zato, ker sem želela premakniti stvari na bolje. To je vedno bil ter ostaja razlog mojega javnega opozarjanja na raznolike nepravilnosti in goljufije. To… Beri dalje »