V strokovnih in »odločevalskih« krogih se v zadnjih letih veliko govori o spodbujanju odlične znanosti ter kakovosti slovenskega znanstveno-raziskovalnega prostora in njegove uspešnosti v primerjavi s tujino. Kako pri nas vrednotimo kakovost raziskovalnega dela ter katere raziskovalce financiramo, se morda najbolj oprijemljivo pozna pri rezultatih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov ARRS. Kdo je torej hipotetičen raziskovalec oz. raziskovalka, ki bi imel na letošnjem razpisu najvišje možnosti za uspeh?
Na zadnjih petih razpisih (2014, 2015, 2017, 2018 in 2019) je bil uspešen raziskovalec bolj verjetno moškega spola, njegov projekt pa se uvršča v vedo tehnike. Najpogostejše ime vodje projekta je bilo Matjaž, priimek pa Turk. Med raziskovalnimi organizacijami je največ projektov pripadlo raziskovalcem, ki delujejo na Univerzi v Ljubljani, v povprečju pa so bili raziskovalci najuspešnejši pri pridobivanju projektov 13 let po doktoratu.
Povprečen vodja projekta ima H-indeks 13, povprečno oceno A” (izjemni dosežki) 151,7, A’ (zelo kakovostni dosežki) 435,2 in A1/2 (pomembni dosežki) 556,5. V desetletnem obdobju so ti zbrali v povprečju približno 1250 čistih citatov (CI10). Izven ARRS je v obdobju zadnjih petih let pridobil dodatnih raziskovalnih sredstev za približno 2,5 let polne zaposlitve za eno osebo (A3).[1]
Iz podatkov se da seveda razbrati še mnogo več. Mogoče vas zanima, ali obstaja pomembna razlika pri uspešnosti, če je vodja projekta tudi vodja programske skupine? Ali pa kakšne so vaše možnosti, da v petih letih pridobite več kot samo en projekt? Kakšna je korelacija med točkami SICRIS in uspešnostjo pridobivanja projektov? Teh in podobnih tematik se bomo dotaknili v prihodnjih tednih.
[1] Podatki vrednosti A1 (ki znaša med 0 in 7 in se računa iz upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS in vrednosti A”, A’ in A1/2) ter A3 (prav tako 0-10, kjer 10 pomeni ekvivalent sredstev za 15 FTEjev) se računajo za obdobje zadnjih 5 let, podatki o citiranosti pa za obdobje 10 let. Vrednotenje raziskovalne uspešnosti in vzdrževanje podatkovnih baz SICRIS in COBISS izvaja Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) po pravilniku o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti ARRS (http://www.arrs.si/sl/akti/20/prav-sof-ocen-sprem-razisk-dej-jun20.asp)
Definicija pojma (SSKJ) ‘raziskovati’ je: s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika … nikjer pa ni definiran spol, univerza, ki izvaja raziskovanje, časovni okvir po doktoratu, obvezen akademski status (sinonim ‘znanstvenik’ kot akademski naziv in privilegij) kot predpogoj relevantnosti raziskav, ‘H index’, karkoli pač že to pomeni, število objavljenih člankov in citatov (po načelu ‘več je bolje’, recimo 1250), ne glede na možnost manipulacije in vsebino … itd. V zgornji razpravi, ki… Beri dalje »