Wei Qinru si lahko v petih minutah zapomni zaporedje 608 naključnih števk in 102 datuma, v eni uri pa zaporedje 2900 števk in 1586 igralnih kart. Petnajstletna Kitajka z izjemnim spominom je bila leta 2018 zmagovalka svetovnega prvenstva v pomnjenju.
Zanimivo je, da večina zmagovalcev tekmovanj iz pomnjenja vztraja, da dober spomin ni prirojen, temveč da lahko svoj spomin kdorkoli natrenira z uporabo tehnik pomnjenja. Najbolj znana je metoda loci, poimenovana tudi palača spomina.
Tehniko palača spomina je uporabljal grški pesnik Simonides
Legenda, ki jo je zapisal rimski državnik in filozof Cicero, opisuje, kako si je grški pesnik Simonides pri pomnjenju pomagal z vizualizacijo. Nekega večera naj bi se udeležil slavja v Tesaliji, kjer je predstavil pesem, ki jo je napisal v čast gostitelju. Po svojem nastopu je dvorano zapustil in ravno takrat se je zrušila streha, ki je goste izmaličila do neprepoznavnosti. Simonides je razmislil kje so povabljenci sedeli med večerjo in na podlagi pozicije trupel je pomagal razkriti identiteto pokojnikov ter jim omogočil dostojen pokop.
Od tu izhaja metoda, ki jo danes poznamo pod imenom palača spomina ali metoda loci. Uporabljali so jo številni grški in rimski govorci, da so si lažje zapomnili dolge govore. V srednjem veku in renesansi so jo še nadaljnje razvili in govorci so si pri pomnjenju pomagali tudi z vizualizacijo v izmišljenih prostorih.
Kako deluje palača spomina?
Joshua Foer v knjigi Moonwalking with Einstein (Penguin Books, 2011) opisuje, kako se je s tehnikami pomnjenja prvič srečal leta 2005, ko je v vlogi novinarja pokrival poročanje o ameriškem prvenstvu v pomnjenju. Eden izmed udeležencev je bil tudi britanski tekmovalec Ed Cooke, ki je Joshui predlagal, naj naslednje leto trenira pod njegovim mentorstvom in se potem sam udeleži tovrstnega prvenstva. Ed je, podobno kot mnogi drugi tekmovalci, zatrjeval, da njegov spomin nekdaj ni bil nič posebnega, temveč da je izjemen spomin razvil s pomočjo tehnik pomnjenja.
Ed je prvo lekcijo zastavil na enostaven način. Joshua si je moral zapomniti nakupovalni seznam, na katerem so se nahajali kozarec vloženega česna, zrnati sir, dimljeni losos, šest steklenic vina itd. Namesto, da bi si Joshua seznam zapomnil k pomočjo ponavljanja, mu je Ed predstavil tehniko palača spomina.
Pri tej tehniki si moramo najprej zamisliti prostor, ki ga dobro poznamo in si ga zlahka predstavljamo. To je naša palača spomina. Nato z določeno sobo ali predmetom v palači spomina povežemo predmete ali informacije, ki si jih moramo zapomniti. Pri tem je pomembno, da s predmetom ali informacijo, ki si jo moramo zapomniti, povežemo čim več podrobnosti, kar nam bo pomagalo pri pomnjenju.
Claudia Schiffer in jezikave steklenice vina
Za prvo nalogo je Joshua svojo palačo spomina osnoval na hiši v kateri je odraščal. Joshua sprehod po svoji palači spomina prične na dvorišču njegovega doma. Tam si predstavlja ogromen kozarec vloženega česna, ki je prva stvar na nakupovalnem seznamu. Ko Joshua v svoji palači spomina stopa po dvorišču proti vhodnim vratom, vidi pred hišo ogromno kopalno kad, polno zrnatega sira in v njej se kopa manekenka Claudia Schiffer. Joshua predmete z nakupovalnega seznama namenoma postavlja v smešen, nenavaden ali bizaren kontekst, saj se tovrstne vizualizacije v našem spominu dlje časa obdržijo.
Naslednji na seznamu je dimljeni losos. Joshua v svoji palači spomina vstopi v dnevno sobo, v kateri se nahaja klavir in na tipkah klavirja leži file lososa, skozi tipke pa prihaja dim. Ob klavirju je kavč, na katerem Joshua vidi šest steklenic vina in da bi se mu to bolje vtisnilo v spomin, si hkrati predstavlja, da se steklenice vina pogovarjajo ter šalijo ena z drugo.
Na podoben način si je zamislil preostanek seznama, nato pa je večkrat ponovil celotno pot po palači spomina. Zaradi unikatnih in smešnih podrobnosti mu je nakupovalni seznam še dolgo ostal v spominu.
Joshua je po letu treniranja na ameriškem prvenstvu v pomnjenju postavil rekord v kategoriji pomnjenja naključnih zaporedij igralnih kart. Izbrano zaporedje 52 igralnih kart si je namreč zapomnil zgolj v eni minuti in 40 sekund.
V šestih tednih do boljšega spomina
Raziskovalca Martina Dreslerja je zanimalo, ali se možgani ljudi z izjemnim spominom razlikujejo od možganov posameznikov s povprečno sposobnostjo pomnjenja. Zasnoval je raziskavo, v katero je vključil 23 uspešnih udeležencev tekmovanj iz pomnjenja in 51 posameznikov s povprečnim spominom.
Za prvo nalogo so raziskovalci prostovoljce prosili, naj si poskusijo zapomniti čim več besed s seznama 72 naključnih besed. Medtem ko so si tekmovalci v povprečju zapomnili 71 besed, si je večina amaterjev zapomnila približno 40 od 72 besed s seznama. Raziskovalci so nato amaterjem predstavili različne tehnike pomnjenja in ti so naslednjih šest tednov 30 minut dnevno porabili za treniranje spomina.
Ko so po šestih tednih ponovno testirali svoj spomin, se je izkazalo, da so amaterji postali skoraj tako dobri kot tekmovalci, saj so si v povprečju zapomnili 70 od 72 naključnih besed s seznama. Poleg tega se je njihov dober spomin obdržal tudi še vsaj štiri mesece pozneje, čeprav prostovoljci od zadnjega testiranja niso uporabljali tehnik pomnjenja.
Dresler je s pomočjo funkcijske magnetne resonance potem še raziskal, ali se možgani tekmovalcev razlikujejo od možganov amaterjev. Pri obojih so zabeležili aktivnost različnih predelov možganov v mirovanju ali med izvajanjem različnih nalog in pokazali so, da obstajajo razlike v načinu tvorbe povezav med različnimi deli možganov pri obeh testiranih skupinah. Zanimivo je, da so se razlike med skupinama zmanjšale, ko so testiranje ponovili pri amaterjih, ki so šest tednov trenirali tehnike pomnjenja.
Tekmovanje v pomnjenju poteka tudi v Sloveniji
Svetovno prvenstvo v pomnjenju je prvič organiziral Tony Buzan leta 1991 v Londonu. Od takrat dalje dogodek, ki je tudi dobro medijsko pokrit, organizirajo enkrat letno in na njem se tekmovalci pomerijo v 10 različnih disciplinah, v katerih si morajo v določenem času zapomniti različna števila, naključne besede, datume, abstraktne slike ter naključno izbrano zaporedje igralnih kart.
Tekmovanja v pomnjenju se lahko udeležite tudi v Sloveniji. Od leta 2008 organizira dogodek “Memoriada” EIC Univerzum Minerva Maribor. Tekmovanje poteka v skladu s pravili “World Memory Sports Council”, ki veljajo tudi za svetovno prvenstvo v pomnjenju in udeležijo se ga lahko tekmovalci vseh starosti.
Literatura
- Foer J., 2006. Moonwalking with Einstein: The art and science of remembering everything. Penguin Books, UK.
- Dresler M. in sod., 2017. Mnemonic training reshapes brain networks to support superior memory. Neuron, 93(5): 1227-1235.e6.
- Qureshi A. in sod., 2014. The method of loci as a mnemonic device to facilitate learning in endocrinology leads to improvement in student performance as measured by assessments. Advanced in physiology education, 38(2): 140-144.
- Stanford Encyclopedia of Philosophy, 2016. Ancient Imagery Mnemonics (plato.stanford.edu/entries/mental-imagery/ancient-imagery-mnemonics.html)
