Mikroorganizmi v črevesju vplivajo na naše razpoloženje

Črevesje ima lasten živčni sistem, t.i. enterični živčni sistem, ki ga nekateri poimenujejo kar drugi možgani. Raziskovalci so pokazali, da ne komunicirajo le možgani s črevesjem, temveč da gre za obojestransko komunikacijo, saj tudi črevesje sporoča informacije možganom. To komunikacijsko pot so poimenovali os črevesje-možgani in slednja ne služi zgolj zagotavljanju zdravja črevesja, ampak ima tudi pomembne učinke na storilnost, motivacijo ter višje kognitivne funkcije. Zaradi komunikacije med možgani in prebavili lahko stres vpliva tudi na naše črevesje, kar zaznamo kot občutek vozla v želodcu, slabost, povečano izločanje želodčne kisline, zaprtost ali drisko.

Mikroorganizmi vplivajo na komunikacijo med črevesjem in možgani

Dejstvo, da ima tako kompleksni organski sistem, kot so prebavila, lastno živčevje, ni presenetljivo.  Še posebej, če upoštevamo, da je površina prebavil približno 100-krat večja od površine kože, da črevesje vsebuje dve tretjini vseh imunskih celic v telesu in da črevesne celice izločajo več kot 20 različnih hormonov, poleg tega pa prebavila naseljuje še približno 40.000 različnih vrst mikroorganizmov, ki sestavljajo črevesno mikrobioto.

Ravno mikroorganizmi so tisti, ki pomembno vplivajo na razvoj in zorenje tako enteričnega kot centralnega živčnega sistema, saj proizvajajo in/ali presnavljajo številne živčne prenašalce (nevrotransmiterje), vključno z dopaminom, serotoninom in noradrenalinom, s čimer vplivajo na ravnovesje živčnih prenašalcev v telesu.

Poleg tega tudi druge snovi, ki jih izločajo bakterije, vplivajo na človeka. Eden izmed glavnih produktov njihove prenove so kratkoverižne maščobne kisline, ki stimulirajo simpatično živčevje, izločanje serotonina in vplivajo na procese pomnjenja ter učenja. S poskusom, v katerem so raziskovalci spremljali vpliv sestave prehrane na obnašanje miši, so pokazali, da so bili glodavci z večjo mikrobno diverziteto bolj fizično aktivni, imeli so boljši spomin in bili manj anksiozni.

Ravno zaradi vpliva na ravnovesje živčnih prenašalcev in izločanja različnih presnovkov, črevesna mikrobiota posredno vpliva tudi na razvoj možganov, peristaltiko črevesja in številne bolezni, vključno z depresijo, anksioznostjo, Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo, multiplo sklerozo in avtizmom.

Vpliv mikrobiote na os črevesje-možgani je bil potrjen tudi z mnogimi eksperimenti, ki so vključevali uporabo živali, vzgojenih v sterilnih pogojih ali uporabo antibiotikov in probiotikov. Miši, ki so bile rojene in vzgojene v sterilnih pogojih ter posledično niso imele lastne mikrobiote, so lahko razvile anksioznost in celo okvare spomina, kar so raziskovalci pripisali spremenjenemu izražanju dejavnika v možganih, ki je vključen v pomnjenje. Po drugi strani je kolonizacija črevesja z bakterijami pri teh živalih vodila v normalizacijo stanja in poleg tega je uporaba probiotikov zmanjšala izločanje stresnega hormona kortizola ter omejila občutke povezane z anksioznostjo in depresijo.

Ali je prihodnost zdravljenja depresije v probiotikih?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki lahko naselijo črevesje in ne vplivajo le na slednje, temveč tudi na centralni živčni sistem. Izkazalo se je, da uživanje probiotikov zmanjša izločanje stresnih hormonov (kortikosteron, adrenokortikotropni hormon, adrenalin, noradrenalin) in poveča izražanje rastnega dejavnika, ki je ključen za zdravje nevronov ter spomin in je močno zmanjšan pri bolnikih z depresijo. Probiotiki vplivajo tudi na biosintezo in metabolizem hormona serotonina, ki igra glavno vlogo pri občutenju občutka sreče.

Glede na pomembno vlogo mikroorganizmov pri ohranjanju ravnovesja živčnih prenašalcev in hormonov, so raziskovalci razmišljali, da bi sprememba črevesne mikrobiote s pomočjo probiotikov lahko prispevala k izboljšanju zdravstvenega stanja bolnikov z depresijo. Na tem področju je bilo izvedenih več študij, med drugim tudi na britanski univerzi v Walesu, kjer je David Benton s sodelavci izvedel študijo, v katero je bilo vključenih 124 prostovoljcev. Ti so pili probiotične mlečne napitke in po 20 dneh so poročali o izboljšanju razpoloženja. Podobno so ugotovili tudi Akkassheh in sodelavci, ki so v študijo vključili 40 bolnikov z depresijo, od katerih je polovica 8 tednov uživala probiotike, polovica pa placebo.

Rezultati so pokazali, da je uživanje probiotikov močno izboljšalo simptome depresije. Po drugi strani pa najdemo tudi več študij, ki so pokazale, da je uživanje probiotikov le malenkostno vplivalo ali pa sploh ni vplivalo na simptome depresije in anksioznosti. Glede na to, da se zaključki študij razlikujejo, raziskovalci menijo, da so potrebne dodatne klinične raziskave, ki bodo podale jasno sliko o vplivu probiotikov na mentalno zdravje, trenutno pa vidijo uporabo probiotikov le kot dodatno terapijo pri zdravljenju depresije.

Literatura

• Strandwitz P., 2018. Neurotransmitter modulation by the gut microbiota. Brain Research, 1693(Pt B): 128-133.
• Carabotti M. in sod., 2015. The gut-brain axis: interactions between enteric microbiota, central and enteric nervous systems. Annals of Gastroenterology, 28(2): 203-209.
• Martin C.R. in sod., 2018. The Brain-Gut-Microbiome Axis. Cellular and Molecular Gastroenterology and Hepatology, 6(2): 133-148.
• Dinan T.G. in Cryan J.F., 2017. Brain-Gut-Microbiota Axis and Mental Health. Psychosomatic Medicine, 79: 920-926.
• Wallace C.J.K. in Milev R., 2017. The effects of probiotics on depressive symptoms in humans: a systematic review. Annals of General Psychiatry, 16:14.

-