Vsakomur so pri obisku zdravnika že kdaj odvzeli kri za laboratorijske preiskave. Največkrat je medicinska sestra iglo vbodla v veno na podlakti roke in s krvjo napolnila nekaj epruvet, odvisno od števila preiskav, ki so jih želeli izvesti. Laboratorijska analiza krvi je razmeroma preprost diagnostični postopek, s katerim zdravniki pridobijo veliko koristnih informacij o zdravstvenem stanju pacienta, zato ga pogosto uporabljajo.
Odvzem krvi v večini primerov ni boleč, saj praviloma zaboli le, ko iglo vbodejo v žilo, a vseeno bi bili vsi bistveno bolj veseli, če bi lahko ta postopek še kako poenostavili. Odlično bi bilo denimo, če bi nas lahko zbodli le v konico prsta in v malo cevko posrkali kapljico krvi, ki bi se prikazala na mestu vboda. Čeprav bi bilo zbrane krvi zelo malo, bi vseeno lahko izvedli vse preiskave z enako natančnostjo in zanesljivostjo, kot če bi s krvjo napolnili več epruvet.
Razvoj metode, s katero bi lahko zgolj iz kapljice krvi izvedli veliko laboratorijskih preiskav, si je za cilj zadala mlada ameriška podjetnica Elizabeth Holmes. Leta 2004 je pri devetnajstih opustila študij na univerzi Stanford in ustanovila podjetje Theranos, ki ga je poimenovala po mešanici besed »terapija« in »diagnoza«. S pomočjo profesorjev, ki so bili nad njeno vizionarsko idejo navdušeni, je hitro zbrala več milijonov dolarjev zagonskega kapitala, s katerim je najela inženirje, da so začeli razvijati tehnologijo za analizo majhnih vzorcev krvi.
Elizabeth je bila vseskozi zelo uspešna pri ustvarjanju vtisa, da razvija prelomno tehnologijo, ki bo bistveno poenostavila krvne preiskave. Potencialni investitorji, ki so po Silicijevi dolini iskali nove poslovne ideje, so bili nad njenim pristopom navdušeni. Njen vzornik je bil ustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs, ki ga ni posnemala le pri stilu vodenja, ampak tudi pri oblačenju in načinu predstavljanja idej v javnosti.
V nadzorni svet je uspela pridobiti nekaj uglednih Američanov, kot sta bila nekdanja zunanja ministra George Shultz in Henry Kissinger ter trenutni obrambni minister general Jim Mattis, ki pa niso imeli nikakršnega znanja o laboratorijski medicini. Čeprav je bilo navzven videti, da gre za odlično vodeno podjetje z jasno vizijo, je bila vseskozi le Elizabeth tista, ki je dejansko vedela, kako uspešno poteka razvoj nove tehnologije.
Zaposleni inženirji so se morali namreč ukvarjati le s svojo zelo ozko definirano nalogo in niso imeli pregleda nad celotnim dogajanjem v podjetju. Če je kdo preveč spraševal, ga je Elizabeth hitro ustavila s pojasnilom, da gre pri razvoju novih tehnik za analizo krvi za tako pomembno tehnologijo, da jo bo konkurenca takoj prevzela, če je ne bodo skrbno skrivali.
Elizabeth je kot uspešna mlada podjetnica postala medijsko zelo prepoznavna, saj je več revij na naslovnicah objavilo njen portret. Leta 2013 je s serijo lekarn Walgreens sklenila poslovni dogovor, s katerim je ljudem bistveno olajšala dostop do laboratorijskih analiz krvi. Vsakdo je lahko kar v lekarni oddajal vzorec krvi, plačal nekaj dolarjev za želene preiskave, izvide pa prejel po pošti.
Vrednost podjetja je narasla na deset milijard dolarjev, saj so bili investitorji prepričani, da nova tehnologija že uspešno deluje. Elizabeth, ki je imela v lasti približno polovico podjetja z več kot 800 zaposlenimi, so mediji razglasili za najmlajšo milijarderko, ki je do bogastva prišla z lastnim delom in idejami.
Johnu Carreyrouju, preiskovalnemu novinarju časopisa The Wall Street Journal, ki je poznal tako svet zagonskih podjetij kot farmacevtsko industrijo, se je zdelo nenavadno, kako je lahko neka »falirana« študentka kar sama s pomočjo najetih inženirjev iznašla pomembno novo tehnologijo, ki je veliki proizvajalci medicinskih naprav ne bi znali razviti v svojih razvojnih oddelkih. Zato se je lotil raziskovanja.
Posvetoval se je s strokovnjaki za laboratorijsko medicino in sčasoma prišel v stik z nekaj nekdanjimi zaposlenimi podjetja Theranos, ki so potrdili njegove slutnje. Po napornem večmesečnem iskanju informacij mu je uspelo zbrati dovolj dokazov, da je lahko začel z objavljanjem serije člankov, v katerih je med drugim pokazal, da podjetje Theranos v resnici sploh ni uspelo razviti nove tehnologije, ampak je kri analiziralo kar na malo predelanih kupljenih Siemensovih napravah. Zaradi majhnih vzorcev krvi in odvzema s konice prsta so bili rezultati teh testov zelo nezanesljivi, velikokrat tudi povsem napačni.
Elizabeth se je na članke ostro odzvala in vse obtožbe zanikala. Novinarja je obtožila potvarjanja podatkov, s pomočjo ugledne odvetniške pisarne in zasebnih detektivov pa je močno pritiskala na nekdanje zaposlene, ki so sodelovali z novinarjem. S prošnjo, da ustavi objave, se je obrnila tudi na lastnika časopisa The Wall Street Journal Ruperta Murdocha, ki je bil z vložkom 125 milijonov dolarjev največji posamični vlagatelj v podjetje Theranos. A Murdoch se v delo urednikov in novinarjev ni želel vmešavati.
Po časopisnih objavah so se prebudili tudi nadzorni organi, ki se jim je Elizabeth pred tem spretno izogibala, tako da je izkoriščala nedorečenost glede pristojnosti dveh nadzornih agencij. Po obsežni preiskavi je 15. junija 2018 tožilstvo vložilo obtožnico, v kateri direktorici podjetja Theranos očita goljufanje investitorjev, zdravnikov in pacientov.
Novinar John Carreyrou je razvoj afere, ki jo mediji naslavljajo kot največjo podjetniško prevaro po Enronu, podrobno opisal v knjigi z naslovom Bad Blood: Secrets and Lies in a Silicon Valley Startup (Knopf, 2018). Po zgodbi o nesojeni mladi milijarderki bodo kmalu posneli tudi hollywoodski film, v katerem bo Elizabeth Holmes igrala Jennifer Lawrence.
